S tem naslovom je bil na današnji dan pred 65 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Najprej smo srečali mladega upravnika kmetijske zadruge Vicka Pucarja. S ponosom je povedal, da se zadružno življenje pri njih vse bolj razvija, da se vse bolj čuti vpliv zadruge in njena gospodarska vloga. V zadnjih letih pa tudi opažajo, da se neprimerno hitreje razvija živinoreja, in sicer celo na račun ostalih kmetijskih panog. Tudi sredstva zadruge so dobro nalagali. Zgradili so prepotrebno skladišče in tudi stanovanja. Z združitvijo s kmetijsko zadrugo Planina pa se bo zadruga še bolj okrepila in bo svojo dejavnost lahko še povečala.
Značilno za ceste v celjskem okraju je, da so slabe — razen glavnih. Tako je v vseh občinah, vendar si le-te ne morejo mnogo pomagati. Ogromno sredstev bi potrebovali. Za to je toliko bolj hvalevredna pobuda prebivalcev, da si sami uredijo cestišča. V Dobjem so to akcijo zadovoljivo opravili. Uredili so cesto, ki jih povezuje z glavno cesto. Prostovoljnega dela pa so se razen članov Socialistične zveze in mladincev udeležili tudi šolski otroci. Občina je pravilno ocenila koristnost njihovega pri zadevanja in je za ureditev ceste prispevala 150 tisoč dinarjev. Ko smo že pri cestah, je prav, da povemo, da so Dobjani zadovoljni, ker je Avtobusno podjetje končno uredilo zveze z drugimi kraji. Sedaj vozi skozi Dobje kar pet parov avtobusov. Ljudje so zadovoljni. Ne samo to, ugodne prometne zveze so za njih velika pridobitev. Saj se bodo mnogi šele sedaj lahko zaposlili v bližnjih industrijskih središčih. Ta možnost pa je za odmaknjen kraj velikega pomena
Na območju Slatine, Repuša, Jelc in Presečne so v zadnjem času sprožili novo pomembno gospodarsko akcijo. Napeljati si hočejo električni tok. Doslej so uredili teren, pa tudi precej drogov že imajo pripravljenih. Vendar je pri tem še največja ovira pomanjkanje sredstev. Da bi celotno področje elektrificirali, bi potrebovali okoli 4 milijone dinarjev, tipajo, da bodo tudi za to našli primemo rešitev.
Največji problem in težava kraja pa je voda. Čeprav se čudno sliši, v Dobju in okolici primanjkuje vode. Ljudje strežejo pitno vodo s streh v primitivne rezervoarje brez filtrov. Razen tega, da ob sušnih dneh vode kratko malo ni, grozi še nevarnost kake epidemije. Hkrati se pa tod ljudje tudi dobro zavedajo, da bi v primeru požara zaradi pomanjkanja vode ne bilo pomoči. Za ureditev vodovoda so zadružniki pripravljeni mnogo prispevati, to je precej razumljivo, in umljivo je, da bodo tako ali tako tudi vodovod dobili.
Na obisku v Dobjem in okoliških krajih smo zvedeli, da so v preteklem obdobju močno razmahnili tudi prosvetno dejavnost. Zlasti spodbudno je tesno sodelovanje s prosvetnim društvom in mladinsko organizacijo. Postavili pa so si tudi nov sodoben oder, ki ga uporabljajo za razne prireditve.
Taki so bili naši vtisi, take beležke ob obisku idiličnega kraja v šentjurski občini. V zadnjem času so prebivalci veliko naredili za napredek kraja. Čaka pa jih še več nalog. Ne bojijo se jih in se pri tem zanašajo predvsem na svoje lastne noči. Tako je tudi prav …
T. F., Celjski tednik, 13. 5. 1960
