Vplivneži Kozjanskega in Obsotelja 2025: od 11. do 20. mesta

Njegovo razmišljanje o zgodovinskem spominu se je v letu 2025 prepletalo tudi z umetniškim ustvarjanjem. Ob 30-letnici delovanja rockerske skupine Mi2 je spisal družbeno angažirano besedilo nove pesmi z naslovom Padajo. Ta kritično nagovarja razmere sodobnega sveta, obenem pa ohranja sporočilo upanja, solidarnosti in medčloveške povezanosti – vrednote, ki so stalnica njegovega ustvarjalnega opusa.

Kregar je bil v letu 2025 dejaven tudi kot kulturni mentor. Kot član strokovne žirije festivala Citybend 2025 v Celju je sodeloval pri izboru mladih glasbenih ustvarjalcev in tako prispeval k spodbujanju nove generacije glasbenikov. Lanska predstavitev (15.)

Kot redni profesor na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije Nove univerze in znanstveni svetnik ZRC SAZU nadaljuje raziskovalno delo, ki obsega slovensko književnost, kulturno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja.

V lanskem letu je izdal knjigo »Ob prebiranju«, ki prinaša njegove misli o prebrani slovenski literaturi. Prav tako je izšla njegova monografija »Prešeren, politika in revolucija«, ki jo je predstavil na dogodku v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani februarja.

Njegova bibliografija presega 1300 enot, vključno z več kot 30 samostojnimi knjigami. Lanska predstavitev (10.)

Med pomembnejšimi projekti je končana nova zgradba osnovne šole na Kalobju, v kateri osnovnošolci že pridobivajo nova znanja. Prav tako poteka gradnja novega gasilskega doma na Planini pri Sevnici, Prenovljen je bil športni park Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur z novim igriščem z umetno travo, parkirišči in infrastrukturo, junija pa se je odvila tudi otvoritev prenovljene in dozidane športne dvorane v Hruševcu.

Po občini se nadaljuje gradnja kanalizacijskega omrežja in vodovodov, med drugim v območju Planina pri Sevnici–Prevorje. Za nadaljni razvnoj turizma so poskrbeli z novim trškim kozolcem na Zgornjem trgu, ki bo med drugim služil kot vstopna točka za turiste in prireditveni prostor. V teku je tudi širitev Doma starejših Šentjur in tamkajšnjega zdravstvenega doma, ki je z začetkom leta dobil novo direktorico.

Sodelujoči v naši anketi o kakovosti življenja v Kozjasko-Obsoteljskih občinah si večinsko želijo, da bi aktualni župan občino Šentjur vodil tudi v prihodnje.

Diaci ob županovanju ostaja član predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Lanska predstavitev (18.)

Ni več podpredsednica SDS-a, je pa  Ponkovljanka še vedno vodja druge največje poslanske skupine državnega zbora.

Kot se za funkcijo prve poslanke največje opozicijske stranke spodobi, Godčeva ostaja ena najvidnejših in najaktivnejših slovenskih poslank. Aktivno je vodila parlamentarne razprave, redno zastavljala poslanska vprašanja in pobude ter komentirala zakonske predloge vlade, pri čemer se je jasno profilirala kot ostra in vztrajna kritičarka izvršne oblasti.

Po obsegu poslanskega dela izrazito izstopa: v mandatu je vložila kar 582 poslanskih vprašanj in pobud, s čimer se uvršča na sam vrh med poslanci. Čeprav je bila njena prisotnost na sejah podpovprečna (70 odstotkov ob 90-odstotnem povprečju), pa je bila njena govorna aktivnost nadpovprečna po vsebini – na sejo je v povprečju nastopila trikrat, njeni govori pa so praviloma daljši in vsebinsko obsežnejši od povprečja.

Tematsko je bila prepoznavna predvsem po vprašanjih, povezanih z lokalnim okoljem in infrastrukturnimi izzivi, pri čemer so se v njenih razpravah pogosto pojavljale besede, kot so hidrotehnika, Hidrosvet, Črnolica, Šentjur, Dole in Ponikva.

Njeno delovanje v letu 2025 zaznamujeta visoka intenzivnost parlamentarnega nadzora ter izrazita retorična prisotnost, s katerima ostaja ena ključnih figur opozicijskega delovanja v državnem zboru. Njena nova izvolitev v domačem, šentjurskem okraju, ne bi smela biti vprašljiva.  Lanska predstavitev (13.)

Čeprav je ob koncu leta 2023 vodstvene položaje v skupini podjetij GIC, je namreč še vedno 100-odstotni lastnik krovnega podjetja GIC d.o.o. (v njem je Ivan Cajzek obdržal funkcijo prokurista), pod lastniško strukturo katerega se najdejo podjetja GIC Kamnolomi, GIC Beton in GIC Gradnje. Direktor krovnega podjetja in podjetja GIC Gradnje je njegov sin Rok Cajzek.

Premoženje Ivana Cajzka je bilo lani ocenjeno na 57 milijonov evrov, kar ga je znova uvrstilo med 100 najbogatejših Slovencev. Kljub temu, da je premoženje lani povečal za štiri milijone, je na lestvici najbogatejših padel za šest mest, in sicer na 74. mesto

Njegova podjetja so tudi med najmočnejšimi in najbolj dobičkonosnimi Kozjanskega in Obsotelja. GIC Gradnje se je tako lani, glede na ustvarjene celotne prihodke (54 milijonov evrov) uvrstilo med prvo peterico najmočnejših podjetij Kozjanskega in Obsotelja. Med najbolj dobičkonosnimi, tako v skupini GIC kot regionalno, pa so GIC d.o.o. (2,2 milijona evrov čistega dobička), GIC Gradnje d.o.o. (1,8 mio EUR) in GIC Kamnolomi (1,2 mio EUR). V podjetju GIC Gradnje zaposleni prejemajo tudi ene izmed višjih plač.

Zadnji podatki kažejo, da povprečna bruto plača presega 3.000 evrov (3.001 EUR).  Lanska predstavitev (13.)

A ni samo to. Nadaljuje se obnova dolga leta zapuščenega dvorca Jelšingrad, kjer občina ureja zunanjo fasado, notranjost dvorca ter tudi okolico, ki bo deležna novega parka. Tri grajske dvoranice so že aktivne in od septembra na voljo obiskovalcem.

Da ima občina urejene dobre pogoje za življenje, kaže tudi več novih stanovanjskih objektov v novi soseski Dobrava, ki se hitro polni in bo še pospešila rast prebivalstva šmarske občine. Sam kraj je v zadnjih letih pridobil več kot 400 novih ljudi.

Na občini zaključujejo tudi z gradnjo čsitilne naprave v Grobelnem, drugo leto načrtujejo tudi začetek gradnje nove športne dvorane pri šmarski osnovni šoli, ob tem pa bodo izvedli še več manjših projektov, kot je nov tobogan pri bazenu, nova parkirišča pri stari šoli, ureditev vadbenega prostora v šolski stavbi na Sladki Gori. Lanska predstavitev (23.)

Leto 2025 je odvetnico po rodu iz Šmarja, Nino Zidar Klemenčič, zaznamovala vpletenost v eno najodmevnejših medijskih in političnih afer z domnevno korupcijsko afero na Darsu. Celjski kriminalisti so v okviru preiskave zaradi izsiljevanja kazensko ovadili lastnika podjetja Žonta Sama Feštajna, pri čemer je bila Zidar Klemenčičeva v zadevi izpostavljena kot domnevna tarča pritiskov in groženj.

Nekateri akterji so korupcije obtožili tudi nje, a so si kasneje premislili. Tudi druge ugotovitve so pokazale, da vloga Zidar Klemenčičeve izbiri izvajalcev Darsa ni bila sporna. Sama je vložila več tožb, med drugim proti novinarki POP TV, ki je afero prinesla na veliko sceno.

Prav tako je Zidar Klemenčičeva zavrnila očitke o domnevno sporni rabi pravnih mnenj za zasebne namene v Splošni bolnišnici Celje, pri čemer je odločitev Komisije za preprečevanje korupcije potrdila, da nepravilnosti na podlagi zbrane dokumentacije niso bile ugotovljene. V odvetniški družbi so poudarili, da so bili takšni zaključki glede na njihovo ravnanje pričakovani.

Finančno leto 2024 ni bilo najbolj cvetoče. Slovenske novice, ki so se ukvarjale z odvetniškimi zaslužki, so zapisali, da je Odvetniška družba Zidar Klemenčič doživela največji finančni zdrs. Zabeležila je slabih 700 tisočakov prihodkov in dobrih 62 tisočakov dobička, kar je bistveno manj kot leto poprej, ko je bilo prihodkov za skoraj za 2 milijona, dobička pa za slab milijon.  Lanska predstavitev (11.)

Lanski novinec je letos zabeležil enega največjih skokov na lestvici – z 32. se je povzpel na 18. mesto. Rok Cajzek, direktor podjetij GIC in GIC Gradnje, je pred slabima dvema letoma uspešno prevzel vodenje podjetij skupine GIC, katerih lastnik ostaja njegov oče, upokojeni Ivan Cajzek.

Podjetje GIC Gradnje ostaja med petimi največjimi podjetji Kozjanskega in Obsotelja ter hkrati med najdobičkonosnejšimi, enako velja tudi za več drugih podjetij skupine. Ta se lahko pohvali tudi z lastnim razvojnim projektom – Mednarodnim centrom za trajnostno gradnjo (MCTG) v Rogaški Slatini, katerega gradnja se bliža koncu. Pomen projekta potrjuje tudi dejstvo, da je bil predstavljen v osrednji strokovni reviji Gradbeni vestnik in ob izidu celo krasil njeno naslovnico.

Cajzek je s podjetjem GIC Gradnje zelo dejaven v lokalnem okolju. Med pomembnejšimi projekti izstopajo rekonstrukcija slatinske polnilnice ter energetska sanacija in statična prenova ŠC Rogaška Slatina. Po Sloveniji pa so v teku še gradnja nove mariborske obvoznice, doma starejših v Lendavi, projekta Soseska Lukovica ter bazenskega kompleksa v Krškem.

Uspešnost skupine se ne odraža le v poslovnih rezultatih, temveč tudi v strokovnih priznanjih. Med njimi izstopa Okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu za projekt Betonarno Negonje 2.0, ki predstavlja sodobno, trajnostno in digitalno podprto betonarsko rešitev v okviru koncepta Construction 4.0.

Skupina GIC pomembno vlogo namenja tudi prenosu znanja. Lani so gostili mednarodne študente programa BIM A+ ter jim predstavili inovativne pristope, uporabo tehnologij VR/AR in priložnosti digitalizacije v sodobnem gradbeništvu. Lanska predstavitev (32.)

V lanskem letu je Kemoplast praznoval 35 let delovanja in ob tej priložnosti slavnostno odprl nov razstavno-prodajni salon v Murski Soboti, kjer kupcem ponuja širok izbor modernih talnih oblog, kot so vinilne in gotovi parketi.

Ob jubileju je postal častni član KK Šentjur, kluba, ki ga je nekoč rešil pred propadom in dolga leta podpiral kot generalni sponzor.

Na območju Šentjurja je Lapornik tudi priznani vinogradnik. Njegovo vino je namreč prejelo naziv županovega vina Gustav Ipavec, ki ga Občina Šentjur podarja ob posebnih priložnostih in simbolizira odličnost lokalnega vinogradništva.

Njegovo podjetje je v letu 2024 ustvarilo več kot 8,3 milijona evrov prihodkov, kar je pol milijona več, kot leto prej. Podjetje, ki se ponaša z najvišjo možno bonitetno oceno in zaposluje okoli 50 oseb, je poslovalo z dobičkom v višini dobrih 110 tisoč evrov.

Lapornik je tako s svojim podjetjem in aktivnostmi na področju športa ter vinogradništva močno vpet v lokalno skupnost. Predstavitev za leto 2016 (28.)

Letošnja novinka, ki se je takoj povzpela v zgornjo polovico lestvice, je po rodu Slatinčanka Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO). Poročena je na Primorsko in živi v Piranu. Na čelo organizacije je bila imenovana sredi leta 2022, z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju turizma pa STO uspešno in suvereno vodi tudi v zahtevnem mednarodnem okolju.

Pod njenim vodstvom se usmeritev Slovenske turistične organizacije osredotoča na sodobne digitalne strategije, krepitev prepoznavnosti Slovenije kot zelene in trajnostne destinacije ter izvajanje globalnih promocijskih kampanj. Pak Olajeva je pri tem tudi sama zelo dejavna na mednarodnem prizorišču – redno sodeluje na gostovanjih, panelih in poslovnih srečanjih, kjer se prepletajo turizem, šport in širši gospodarski interesi Slovenije.

Zavzema se za vizijo Slovenije kot zelene, butične in trajnostne destinacije, v kateri imajo ključno vlogo digitalizacija, inovacije ter aktivno vključevanje lokalnih ponudnikov.

Njeno delo je bilo konec lanskega leta prepoznano tudi strokovno: na zaključni prireditvi Days of Slovenian Tourism 2025 je bila razglašena za osebnost leta in je prejela nagrado Kristalni Triglav 2025 za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma in promociji nacionalne blagovne znamke I feel Slovenia.

Uspešna je tudi njena družinska zgodba. Njen mož Dušan Olaj je podjetnik, direktor in lastnik svetovno uveljavljenega podjetja Duol, ki sodeluje z vladami in institucijami po vsem svetu, med drugim tudi z ameriško Naso pri razvoju bivanjskih rešitev za prihodnje odprave na Mars.