Letna volilna konferenca šentjurske SDS, ki se je zgodila konec februarja, bi morala biti prvovrstni politični dogodek, toda je bila to le po imenu. 86 članov stranke, ki so kljub slabemu vremenu prišli z vseh koncev občine, nekateri celo s taksijem, je lahko bilo razočaranih – če so pričakovali politično zborovanje. Vodstvo jim je postreglo le s formo in do kraja oskubljenim dnevnim redom. Toda zato pa z večerjo in veselico.
To, kar se dogaja s šentjursko SDS, je rahlo čudno. Stranka očitno poka od uspešnosti, ima poslanca, državnega svetnika, župana, podžupana, v občinskem svetu očitno premoč, na terenu menda kar okrog 280 članov, v blagajni tudi zavidljivo količino evrov, na ravni odlično obiskane letne volilne konference, ki naj bi bila vrhunec strankine aktivnosti, pa si privošči popoln vsebinski debakel. Delovni predsednik Modic je tako kot običajno stremel k čimprejšnjemu koncu, razprave ni bilo, vse kandidacijske liste so bile dosledno zaprte in skoraj izključno s starimi kadri (ena od osvežujočih izjem je direktorica LU Jelka Godec, pa še ona je predsednikova hči, kar še dodatno meče senco dvoma na predsednikove namere), volitve javne, vsa politična modrost pa skoncentrirana v čaščenju preteklih in pričakovanju še boljših bodočih volilnih uspehov. O razburkani šentjurski in državni sceni niti namiga ne. Ker je tudi predstavnik strankine administrativne centrale g. Homan ostal strogo na enaki ravni, daje misliti, da gre za politično usmeritev SDS.
Začuda v navzoči množici ni bilo niti enega samega člana stranke, ki bi se mu zdela taka praksa sumljiva in bi se vsaj vzdržal glasovanja, če si že ni upal nasprotovati tej demonstraciji »preteklosti«. Mislim, da se še proslula SZDL ni šla tako dosledne »pragmatične« kvazidemokracije.
Ampak drugo dejstvo je, da stranka »špila« in da predsednik Korže utemeljeno pričakuje, da bo SDS na naslednjih šentjurskih občinskih volitvah absolutni zmagovalec. Sodeč po udeležbi na konferenci in razvejanosti stranke se to res utegne zgoditi. To pa pomeni, da je klasična demokracija v totalni krizi in da je naša prihodnost dirigiran avtokratski tip »Janševe demokracije«. Je Janševa demokracija strankin model tudi za občinsko politiko? Toda, ali je Korže takšna intelektualna kapaciteta, da bi lahko bil šentjurski Janša? Koga se pravzaprav boji Korže, novih ljudi in novih idej, samega sebe, ali se trese zgolj za svojo pozicijo? In kaj pravzaprav razmišlja, če sploh kaj razmišlja, številno članstvo SDS?
Zdi se, da bomo na odgovore na ta in podobna vprašanja morali počakati še kar nekaj let, vsaj do takrat, ko se bo tudi med Šentjurčane vrnilo zaupanje v drugačno politiko – takšno, ki bo postavljala vprašanja in zahtevala odgovore.
F. K. / Šentjurske novice
*Na fotografiji je utrinek z letošnje konference
