S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Gala likovni dogodek v Rogaški Slatini – Na otvoritev so prišli umetniki iz Slovenije, Italije in Madžarske ter prvi človek madžarskega veleposlaništva – Opazne »umetnine« obsoteljskih gospodinj
V Rogaški Slatini si niso edini o letošnjem likovnem dogodku leta. Nekateri menijo, da je to bila razstava NLP 2000, drugi da predstavitev Oskarja Kogoja, tretji da petkova otvoritev IV. Mednarodne likovne razstave Umetniki Rogaški Slatini. Slednja je bila tudi posebni družabni dogodek.
Na veliki mednarodni razstavi v grafičnem muzeju se predstavlja 25 umetnikov iz 10 držav, poleg evropskih še iz Izraela in Japonske. Z njo obeležujejo 15-letnico ustanovitve slatinskega Muzeja grafične umetnosti od 16. do 19. stoletja. Nastal je po zaslugi izjemnega darila zbiralca Kurta Miillerja iz Švice, dolgoletnega obiskovalca Rogaške Slatine, ki si je tam okrepil zdravje. V zahvalo je podaril Slatinčanom čudovito zbirko grafik, med njimi Diirerjevih in Rembrandtovih ter Reichardove podobe slovenskih krajev in gradov. V pogovorih s takratnim zdraviliškim vodstvom, z Lojzetom Libnikom na čelu, je prišlo do tega, da so v zgradbi ob robu zdraviliškega parka odprli omenjeni muzej.
Tako pripravljajo vsaka dva meseca novo tematsko razstavo, gospod iz kantona Nidvvalden, uradni častni gost, pa še vedno rad prihaja v mesto ob Sotli. Slovenija mu je v zahvalo podelila Valvasorjevo muzejsko priznanje, pred petimi leti priznanje ministrstva za zunanje zadeve ter nazadnje priznanje predsednika države.
Muzej že dolgo vodi umetnica Erna Ferjanič-Fric iz Rogaške Slatine, kustodinja ter organizatorica vseh dosedanjih mednarodnih likovnih razstav, sicer zaposlena v 1. osnovni šoli. Na IV. razstavi se predstavlja s svojima skulpturama iz žgane gline, drugače predvsem slika rastlinski svet (odrasla je v hiši ob zdraviliškem parku) ter ustvarja male grafike. V zadnjem času jo je pritegnil še les. Največ je razstavljala v Italiji in Avstriji, pa tudi na Kitajskem, skupinsko v Združenih arabskih emiratih, Kanadi, na Poljskem, Hrvaškem…
Likovni čut ob Sotli
Petkove otvoritve mednarodne likovne razstave v grafičnem muzeju se je osebno udeležilo pet umetnikov iz Slovenije, štirje iz Italije in eden iz Madžarske. Iz diplomatskega zbora v Ljubljani je prišla odpravnica poslov madžarskega veleposlaništva Zsuzsa Nesztor, trenutno prvi človek ambasade. V Rogaški Slatini razstavljajo namreč kar štirje madžarski umetniki.
Iz Obsotelja so na razstavi tudi dela slatinskih oblikovalk stekla Marjane Bastašič, Merela in Irene Franič ter Jožeta Božička-Gera iz Podsrede. Nekdanja Ljubljančanka Bastašičeva živi v Rogaški Slatini, kamor jo je pripeljalo prosto delovno mesto oblikovalca stekla, že blizu dve desetletji. V Steklarski šoli, kjer oblikuje različne kolekcije stekla (redno predstavljene na frankfurtskem sejmu Ambienta), je vodja oblikovanja. Med drugim je avtorica slovenskega vinskega kozarca, izbrana med številnimi kandidati. Največ ustvarja na področju industrijskega oblikovanja, v grafičnem muzeju pa so postavili njeno malo stekleno plastiko.
Irena Franič iz Rogaške Slatine, prav tako priseljenka, se ni nikoli nameravala ukvarjati s steklom. Ko se je zgodilo drugače, so že prvo leto dela v slatinskem studiu Kreativ prejeli za stekleno posodje (na slovenjgraškem sejmu domače in umetne obrti) naslov mojstrske delavnice. Bilo je pred več kot desetletjem, kmalu potem je začela ustvarjati v Steklarski šoli, kjer je oblikovalka stekla. Njene zamisli vzbujajo zanimanje na vsakem bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani. V prostem času izdeluje steklene šopke, na mednarodni razstavi pa so njena elegantna ogledala.
Jože Božiček-Gero iz Podsrede, direktor Dekorja Kozje, sodeluje na razstavi z oljem, pred tem je letos že razstavljal v slatinski galeriji Sirup. V glavnem se ukvarja z oblikovanjem v zvezi s steklom, med katerim je njegov najuspešnejši izdelek steklarnina kolekcija Soča. Gre za različne kristalne izdelke, od kozarcev do vaz in posod. Božičkova zadnja serija je Roko, z njegovo zamislijo oblike ter okrasitvijo z brušenjem. Ob tem slika, v glavnem olja (na razstavi je delo Podoba), zadnji čas predvsem z nanašanjem barv z lopatico.
Od Slatinčanov, ki razstavljajo na mednarodni razstavi, so na gala otvoritvi pogrešali akademskega slikarja Karla Plemenitaša, profesorja srednje šole za oblikovanje v Ljubljani, kjer ima trenutno resne težave z ateljejem. S Ptujske Gore, kjer ima galerijo, je prišla slikarka Veronika Rakuš (v Avstraliji jo je oplemenitil barvni svet domorodcev) ter iz Maribora kipa, Ivan Dvoršak, z galerijo v rodnem Majšperku.
Promocija Slovenije
V nabito polnem muzejskem prostoru, pred čudovito Dvoršakovo plastiko pava iz varjenega železa, je slovesno odprl razstavo slatinski župan mag. Branko Kidrič (z njo obeležujejo občinski praznik te občine). Župan se je zahvalil prizadevni organizatorki Ferjaničevi, ki je opozorila, da prispeva sodelovanje umetnikov z različnih koncev sveta k promociji Slovenije.
Organizatorko so namreč posamezni umetniki spraševali, ali naj pošljejo v Slovenijo, »kjer so vojne razmere« kakšno delo na temo miru, pa tudi nekatere pošiljke z imenom naše države so bile čudno naslovljene. Slikarja Pien Conestabo, ki je prišel na otvoritev iz Trsta ter Laszlo Nemes iz obmejnega Zalaegerszega na Madžarskem (odrasel je v romunski Transilvaniji) takšnih težav s prepoznavanjem nimata. Tržačan se je naučil lepe slovenščine, Madžar, ki je veliko v Lendavi, se še zelo trudi. Iz Italije so prišli na otvoritveno slovesnost poleg Conestaba tržaška umetnika Adriana Scarizza in Silvano Clavora ter Massimo Baizo iz Trevisa pri Benetkah.
Organizatorka si je prireditev zamislila kot slovenski obarvani večer. Nastopila je mlada slatinska skupina s citrarkama Suzano Verk in Ksenijo Božak ter flavtistke Nastjo Božak, nazdravili so z vini uspešnega domačega društva vinogradnikov. Posebno pozornost so vzbujale polne mize poslastic, ki so jih pripravile ter z njimi postregle članice letos ustanovljenega društva Gaja Rogaška Slatina. Posebna skrb društva je ohranitev slovenskih jedi in običajev.
Tako je bilo na mizah, prepolnih slovenskih dobrot, deset različnih vrst peciva iz sira, bučk, orehov in jabolk: pšenični, čebulni in beli kruhki ter jerpica, različne slaščice ter mesni narezek iz domače bunke, slanina, zaseka… Približno trideset članic (med katerimi so bile nekatere pred tem vključene v šmarsko društvo kmetic Ajda) vodi predsednica Anica Colnarič iz Irja. Umetniki in ostalo občinstvo so seveda zelo dobro opazili tudi njihove umetnine. Skratka, bil je večer, ki ne bo kmalu pozabljen.
Brane Jeranko, Novi tednik, 3. 8. 2000
