Ob koncu januarja je v muzejski zbirki Rifnik in njegovi zakladi potekalo predavanje z naslovom “Rifnik – med starodavno preteklostjo in sodobnimi pomeni”, ki ga je pripravila in izvedla doc. dr. Anja Mlakar z Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Predavateljica je Rifnik predstavila kot eno najpomembnejših in najdlje poseljenih arheoloških najdišč v Sloveniji. Arheološke raziskave namreč kažejo, da je bil vrh hriba neprekinjeno naseljen od mlajše kamene dobe, to je približno pred 6.000 leti, pa vse do poznoantičnega obdobja v 5. do 7. stoletju, ko je naselbina v 7. stoletju dokončno zamrla.
Rifnik pa ni zgolj arheološki lokalitet iz preteklosti, temveč prostor, ki skozi tisočletja ohranja svoj pomen in privablja obiskovalce zaradi bogate zgodovine, izjemnih razgledov, naravne lepote ter močne duhovne dimenzije. Predavanje je posebej izpostavilo sodobne načine doživljanja in uporabe tega prostora.
Danes Rifnik dojemamo kot arheološki in učni prostor, ki omogoča vpogled v večtisočletno zgodovino regije, hkrati pa tudi kot duhovni prostor, kjer se enkrat letno ob godu sv. Maksimiljana Celjskega odvija katoliška maša – ta praksa je v slovenskem prostoru skupaj z mašo v ljubljanski emonski krstilnici ena redkih takšnih kontinuiranih tradicij. Poleg tega Rifnik vse pogosteje postaja tudi prizorišče sodobne duhovnosti in osebnih ritualov, kjer posamezniki iščejo mir, umik iz vsakdanjega hrupa ter globljo povezavo z naravo in presežnim.
Dr. Mlakar je predavanje zaključila z mislijo, da se znanstvena razlaga preteklosti in subjektivno, osebno doživljanje prostora medsebojno ne izključujeta, temveč se dopolnjujeta. Rifnik tako ostaja živ prostor, v katerem se preteklost in sedanjost nenehno srečujeta in prepletata, vsaka generacija pa mu dodaja nove plasti pomena. Predavanje je organizirala Ljudska univerza Šentjur v okviru dejavnosti muzejske zbirke Rifnik in njegovi zakladi.
