Zaradi prenove šentjurskega kulturnega doma so se slovenskemu kulturnemu prazniku v Šentjurju poklonili v prostorih bližnje Osnovne šole Franja Malgaja.
Slavnostna govornica je bila Marija Rataj, nova predsednica Zveze kulturnih društev Šentjur. Njen govor se nahaja na koncu prispevka.
V sklopu prireditve so bila podeljena priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OI Šentjur, ki so jih prejeli:
- Otroški pevski zbor OŠ Dobje za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanje
- Otroški pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanj
- Otroški pevski zbor OŠ Blaža Kocena Ponikva za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto srebrno priznanje
- Mladinski pevski zbor Dobje za uvrstitev na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov in prejeto bronasto priznanje
- Dramska skupina OŠ Dramlje za uvrstitev na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin
- Recitacijska skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur za uvrstitev na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin
- Moški pevski zbor Dramlje za uvrstitev na regijsko pevsko tekmovanje in prejeto bronasto priznanje
- Mešani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini za uvrstitev na regijsko pevsko tekmovanje in prejeto srebrno priznanje
- Godci mladinske folklorne skupine Lintvar, Šentjur za uvrstitev na državno srečanje ljudskih pevcev in godcev
Kulturni program je pripravilo Kulturno društvo Glasovir v sodelovanju z literarno sekcijo Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem.
Fotogalerija
Na videoposnetkih utrinki z dela godcev MFS Lintvar
*v: tg
Nagovor Marije Rataj
Kulturni praznik, ki ga Slovenci praznujemo 8. svečana, je na dan, ko je 1849 leta umrl naš največji slovenski pesnik France Prešeren. Njegove pesmi so še vedno žive med nami, njegova pesem Zdravljica je himna slovenskega naroda. Naroda, z veliko in bogato zgodovino in kulturo.
Ali kdaj posebej razmišljamo, kaj je kultura?
V enciklopediji, med drugimi navedbami o kulturi tudi piše:
V najširšem pomenu označuje izraz kultura vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij. Sem spadajo tehnika, umetnost, znanost kot tudi moralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih inteligentnih entitet. Ožje pa ima izraz natančnejše pomene na različnih področjih človeške dejavnosti.
Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture drugega. Konec citata.
Precej suhoparen navedek za tako širok pojem, kot je kultura.
Se je pa v preprostih besedah, kaj je kultura, izrazila ljudska pesnica Ida Semenič iz Vipave in ker je naš praznik pesniško pogojen, mi dovolite, da vam to pesem preberem:
Otrok mamo vpraša,
kaj je to kultura,
kdo se z njo ponaša?
Le ta začudena obstane,
saj resno jo vprašanje gane.
Skromno mu obrazloži,
in takole odgovori:
kultura nas sprejme,
ko se rodimo,
raste z nami,
ko se igramo,
hodimo v šolo,
v službo hitimo.
Ko smo veseli,
z nami se smeje,
ko žalostni smo,
nam dušo ogreje,
pesmi in knjige nam piše,
slike nariše,
les obdeluje,
kamen oblikuje,
pravljice bere,
solze izpere,
se z lutkami igra,
iz ekrana smehlja,
naravo ohranja,
stavbe vzdržuje,
staro z novim povezuje.
Prijazno z vsemi se rokuje,
prešerno poje, lepo pozdravlja,
ob odhodu se poslavlja,
je naša zgodovina
in domovina.
Od rojstva do smrti z nami živi,
kultura sem jaz, si ti, smo mi vsi.
K tem besedam ni skoraj kaj dodati. Pa vendar se moramo ozreti tudi v nas same, kaj smo za kulturo tudi sami doprinesli, kaj naredili in kaj ustvarili. Ni potrebno čakati le na nekoga drugega, ampak skušati sodelovati v različnih oblikah v kulturi. Tako na državni ravni, kot tudi na lokalnem nivoju bodo danes prejeli priznanja najvidnejši kulturni ustvarjalci, ki so v preteklem obdobju s svojimi dosežki izstopali iz povprečja. Bodimo ponosni na njihove dosežke, spodbudimo jih k nadaljnjemu uspešnemu delovanju in užijmo sadove njihovega dela!
Skozi kulturo se zrcali naše duhovno bogastvo in tudi tisti del našega življenja, ki je brez kulturne vsebine ali pa kulturne dosežke celo ponižuje, jih zavrača ali uničuje.
Po vsej domovini in povsod tam, kjer živijo Slovenci, ob kulturnem prazniku prirejajo prireditve in praznovanja. Slovenci smo se za svoj obstoj zelo navezovali na lastno kulturo, ki je bil vir naše samozavesti. Narod brez lastne kulture ne more obstati in postane hlapec tujčevi nogi.
Več krat se srečujemo in sprašujemo, za kaj potrošništvo in tekmovalnost spodriva duh kulture v našem vsakdanu. Brez pravih odzivov na globalizacijo smo lahko zaskrbljeni tudi za lastno kulturo. Upamo, da bomo zdržali vse te pritiske in obdržali našo identiteto, slovensko kulturno izročilo in se nacionalno in kulturno ohranjali . Vsak dan opažamo, da se podirajo vrednote, ki smo jih gradili skozi stoletja. Številni mediji s prikazovanjem nestrpnosti in nasilja podirajo meje medsebojnega sožitja, tudi sami postajamo nasilni, ne da bi se tega sploh zavedali. Zato skušajmo narediti vse, da nas takšen način komunikacije ne pripelje do barbarstva in nam ne zamegli lastne presoje. Tudi v luči kulturnega dialoga med nami pozivam k preudarnosti, umirjenosti in uporabi moči argumentov.
Pa še na eno nevarnost kulturnega sožitja bi želela opozoriti -na onesnaževanje slovenskega jezika s številnimi tujkami in popačenimi izrazi. Razumem, da živimo v globaliziranem svetu, v katerem se meje podirajo, vendar se moramo zavedati, da kot narod ne bomo obstali, če se slovenska beseda izgubi v poplavi uvoženih besed in poveličevanju tujih kultur.
Kulturna dediščina se prenaša iz rod v rod. Slovenska kultura je bila skozi zgodovino varovana in tudi branjena z orožjem in z življenji. Zato smo jo dolžni ohranjati, jo plemenititi in prenašati z vsem njenim bogastvom kasnejšim rodovom.
Kot pomembno poslanstvo vseh, ki delamo na področju kulture, je večja skrb z mladimi. Vse bolj namreč ugotavljamo, da se le-ti kar nekam izgubijo, potem ko zapustijo šolske klopi. Nekatere zapeljeta potrošništvo ali brezvoljno predajanje malodušju. Kultura ima odgovor tudi na te zagate, saj je ustvarjanje na področju kulture nenadomestljiv vir novih idej, spoznavanj samega sebe in možnosti kreativnega delovanja. Mladi ljudje bodo začutili svoje neskončne možnosti, dobili potrditve svojega dela, v sodelovanju s starejšimi pa iskali skupne točke ustvarjanja in sodelovanja ter začutili pripadnost svoji kulturi in svoji domovini.
Kulturo negujemo in ohranjamo ljudje v profesionalnih kulturnih institucijah, kot sta knjižnica in glasbena šola, v amaterskih kulturnih skupinah in v izobraževalnih ustanovah – v naši občini predvsem na osnovnih šolah. Ko pogledamo v koledar prireditev Občine Šentjur, najdemo množico kulturnih prireditev in zanimivih dogodkov. Vsakdo lahko najde kaj zase od najmlajših do starejših, zastopane so raznovrstne dejavnosti, društva v kulturno ponudbo prispevajo dobršen del teh dogodkov. Seveda se najdejo posamezniki, ki bodo še vedno nezadovoljni bodisi z načini ali kakovostjo kulturnega dogajanja . V Zvezi kulturnih društev smo zelo odprti za pobude in drugačne predloge. Z veseljem podpiramo aktivnosti s katerimi bi izboljšali delo kulturnih društev, skupin in posameznih ustvarjalcev ter to kulturno ponudbo naredili še bolj zanimivo, raznoliko in kakovostno.
Letos smo si za praznovanje kulturnega praznika izposodili avlo osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. Razlog spremembe lokacije svečanosti nam je vsem znan. Ostali smo brez prostorov kulturnega doma, pa ne za dolgo, saj je več kot 60 let stara zgradba našega kulturnega hrama v fazi obnovitve. Občina je bila s pripravljenimi projekti in ostalo potrebno dokumentacijo uspešna na javnem razpisu za pridobitev sredstev iz Evropske skupnosti in Ministrstva za kulturo RS. Del sredstev bo potrebno dodati tudi iz občinskega proračuna.
Naj se ob tej priložnosti zahvalim gospodu županu in celotni skupini, ki so pripravili in vodili projekt do te faze kot smo danes in da se obnova kulturnega doma uspešno pripelje do zaključka del.
Po terminskem planu naj bi bila obnovljena zgradba z nazivom Ipavčev kulturni center v uporabi že septembra letos. S tem bodo vsem izvajalcem in uporabnikom kulturnega doma dani boljši pogoji za delo. Nadejamo si, da nam bo prenova omogočilo kvaliteto pripravo, izvedbo in spremljanje prireditev, saj je načrtovana z vsemi tehničnimi pripomočki, ki jih sodobna oprema nudi.
Kulturniki smo zelo dolgo čakali na to, da bi imeli boljše pogoje za predstavitev naših dejavnosti v Šentjurju, hkrati pa se veselimo novih aktivnosti, ki jih bodo ti pogoji nudili in k delovanju vzpodbudili tudi druge naše kolege. Ne gre pa prezreti, da bo dvorana tudi obiskovalcem nudila več udobja, boljšo slišnost in vidljivost ter tako več kulturnega spremljanja.
Ob našem prazniku nikakor ne smem pozabiti na vse kulturne skupine v krajih naše občine, da jim izrečem priznanje in zahvalo za uspešno in predano delo. V ljubiteljstvu je veliko prostovoljnega dela in odrekanja. Glede tega smo tudi v Evropi in v svetu zelo posebni in ohranimo to posebnost! Premnoga amaterska društva so vzgojila odlične glasbenike, literate, slikarje, igralce, plesalce in kar je zelo pomembno- izjemne ljudi, ki bogatijo našo družbo in nam kažejo prave poti v prihodnost.
V lokalnem programu kulture smo zapisali cilje za izboljšanje stanja na tem področju in način, kako naj bi jih uresničili. Nekateri cilji še niso v celoti realizirani, zato je sedaj priložnost, da začrtamo nove aktivnosti in se prilagodimo možnim finančnim okvirjem.. Pravijo, da kjer je volja je tudi pot. Potreben je optimizem, potreben je pogum, nove ideje pa odpirajo nova vprašanja in tudi nove rešitve.
Naj se ob koncu povrnem k slovenskemu kulturnemu prazniku. Občina Šentjur se ponaša s prepoznavnostjo na zemljevidu slovenske kulture. Trudili se bomo, da bomo še naprej ponosno predstavljali vso kulturno bogastvo našega prostora, pomembne osebnosti, premično in nepremično kulturno dediščino ter ljudi, ki se trudijo ohranjati zavest pomembnosti naše preteklosti in sedanjosti za obstanek in razvoj slovenstva v prihodnosti.
Vsem izvajalcem kulturnih programov želim čim več volje, vztrajnosti in uspehov, obiskovalcem kulturnih dogodkov veliko kulturnih užitkov, vsem našim dobitnikom priznanj Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa čestitam in jim želim, da jih priznanje vodi k želji po še bolj ustvarjalnem delu.
Priporočamo še:
V Šentjurju o bistvu kulture in nekaterih aktualnih temah s tega področja (video)
