V torek, 24. 6. 2014, je ob 11.30 uri v Kulturnem centru v Rogaški Slatini potekala osrednja slovesnost ob Dnevu državnosti, ki so jo pripravili slatinski osnovnošolci. Slovenija praznuje 23. rojstni dan in kljub različnim krizam, ki prevevajo državo, s pogumnimi ljudmi pogumno koraka naprej. Imamo jo, svojo, naša je. Slovenec, Slovenka, a veš svoj dolg? Zdi se, da smo se tako polenili in resignirali v to kolektivno stanje duha, da nam tudi ta praznik nič več ne pomeni … Moja dežela, to je njena lepota, moja dežela, mi smo njeni ljudje, lepota dežele je sloves njen, njeni ljudje, smo njeno ime, ponosno ime.
Čuvajmo kot zlato rudo, milo nam domačo grudo! Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, pa za njim kima. Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda. Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine, z deli kažimo ljubezen do domovine! Povsod je lepo, a doma je najlepše. Na starem ognjišču rado gori. Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega. Tuja šega domačo zbega. Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.
Velikokrat slišim, da se pri nas ne more nič spremeniti, da je vse že vnaprej določeno, da je neumno sploh začeti morda z novimi projekti, z novimi idejami. Preveč se ukvarjamo s tem, da bi morali nekaj narediti, pa kdo bi to naredil, kako. Družba res ni zdrava, ampak je ozdravljiva! Družba je vsak posameznik. In iz ljubezni in odgovornosti do domovine, do Slovenije, naše male in hkrati največje kokoške, bi morali delovati po svoji vesti. Premalokrat si postavimo vprašanje, kaj lahko jaz že danes naredim, da bo jutri bolje? Kaj lahko jaz že danes popravim, da bom morda vplival na mišljenje drugega? Človek je edino bitje, ki upa v možnost drugačnega, boljšega sveta, boljše države. Razmišljamo preveč utopično. Kako ustvariti spremembe in kakšne spremembe naj bi pripeljale do tega, da bi svet/država postal/-a boljši/-a?
Kako to kolektivno prepričanje, da danes v Sloveniji nimamo kaj praznovati, spremeniti v pozitivno? Zakaj verjamem, da so spremembe v družbi možne? Živim svobodno, delujem po svoji vesti in do življenja imam odgovoren odnos. Ne pričakujem, da bo država poskrbela zame, ampak se vprašam, kaj lahko že jaz danes storim za državo, za Slovenijo? Kaj je tisto, kaj lahko jaz dam Sloveniji? To je moj odgovoren odnos do sebe, drugih, države in ljubezen do domovine. Malo provokativno, a vendar spremembe se začnejo pri nas samih. Ko bomo izpolnjevali, izvrševali to, kar nam je z Ustavo določeno, ko se bomo predvsem zavedali odgovornega in svobodnega delovanja, takrat bomo tudi svobodni vsakršnega resignacijskega razmišljanja. Začnimo pri sebi in si dovolimo, da ta sprememba prinese nove spremembe. Slovenija, vse najboljše!
Vabimo vas, da si pogledate galerijo fotografij (klik!!) in videoprispevek kulturnega programa slatinskih osnovnošolcev ob Dnevu državnosti.
f/t/v: J C.
