V minoritskem samostanu v Olimju so ob 800-letnici smrti svetega Frančiška Asiškega prejšnjo soboto obhajali poseben spominski obred Transitus, ki zaznamuje svetnikov prehod iz zemeljskega življenja v večnost.
Slovesnost je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je daroval sveto mašo, po njej pa skupaj z brati minoriti vodil še molitveni obred.
V nagovoru je škof Maksimilijan spregovoril o življenjski poti svetega Frančiška, ki je sprva sanjal o viteštvu, časti in ugledu, nato pa skozi izkušnje vojne, ujetništva in bolezni odkril drugačno življenjsko poslanstvo.
Poudaril je, da Frančiškova veličina ni izvirala iz njegove moči ali družbenega položaja, temveč iz sposobnosti, da je sprejel svojo majhnost in popolno zaupanje v Boga.
»Spoznal je, da mu ni treba biti velik, da bi bil ljubljen,« je dejal škof in dodal, da se prava krščanska svoboda začne takrat, ko človeku ni več treba nenehno dokazovati svoje vrednosti, tekmovati z drugimi ali jih obvladovati.
Posebej je izpostavil tudi sporočilo Frančiškovega uboštva, ki ni pomenilo zavračanja sveta, temveč osvobajanje od vsega, kar človeka ovira pri odnosu do Boga in bližnjih.
Ob tem je opozoril, da tudi moč Cerkve ni nujno v številčnosti in zunanjem uspehu.
»Cerkev ni nujno najbolj rodovitna takrat, ko je najmočnejša, ko cvetijo poklici in se zgrinjajo množice. Rodovitna je takrat, ko je dovolj majhna, da lahko skozi njene razpoke zasije Kristus,« je poudaril.
Ob koncu je škof spomnil na Frančiškovo popolno izročitev Bogu ob smrti. Njegovo osrednje sporočilo je povzel z mislijo, da človeku ni treba vsega imeti, obvladovati ali dokončati, če zaupa v Božjo ljubezen.
Fotografije: Marjana Perkovič
