Pred dnevi je minilo stoletje od prve znane fotografije velike poplave, ki je novembra 1925 prizadela Šmarje pri Jelšah.
Fotorazglednico, ki bi jo lahko posnel Ladislav Ciglenečki, takrat edini delujoči fotograf v Šmarju, prikazuje naravno nesrečo, ki jo je povzročilo močno jesensko deževje. Voda se je v šmarsko kotlino zlivala iz vseh smeri – iz Dvora, sv. Roka in sv. Barbare ter v središču kraja ustvarila pravo “Šmarsko jezero”.
Leta 1923 je Ivan K. Vreže zapisal legendo o nastanku Šmarja pri Jelšah:
“Pravijo, da je bilo tukaj nekdaj veliko jezero in da so na njegovem otoku postavili še sedaj stoječo “Škapulirsko“ kapelo, ter šele s časom k njej dozidali sedanjo cerkev z visokim močnim stolpom, ki je kakor iz sredine cerkve zrasel. Od tod baje ime Marija na jezeru. Vsa stavba, kakor sploh vse starejše trške hiše stojijo po tej pripovedki na okamenelih jelšah in bi bilo potemtakem za kraj upravičeno ime Šmarje na jelšah namesto pri Jelšah (grad na večerni strani trga).”
Poplave so se v Šmarju ponavljale tudi kasneje, ob hujših nalivih vsakih nekaj let. S smeri Dvora je poleg najpogosteje poplavljene Slomškove ulice voda največkrat poplavila župnijsko cerkev. Prav tako je nagajal potok, ki prihaja iz smeri sv. Barbare – voda je zajela spodnje prostore kulturnega doma ter svoj tok čez ploščad usmerila proti župnijski cerkvi, Šmarje je bilo poplavljeno vse do današnje Gostilne Krpan. V zadnjem desetletju so se poplave ponovile kar štirikrat – v letih 2014, 2018, 2019 in 2024.
