Slovensko konservatorsko društvo je v Narodni galeriji v Ljubljani slovesno podelilo Steletove nagrade in priznanja za leti 2024 in 2025. Med prejemniki je tudi šmarski občan Franci Zorko.
Steletovo priznanje je prejel za izjemno predanost ohranjanju stavbne dediščine ter mojstrsko obvladovanje tradicionalnih gradbenih tehnik in materialov.
Vabljeni k branju obrazložitve:
Kot izvajalec se je zidarski mojster Franci Zorko sprva kalil v delavnici restavratorja Andreja Šebalja, nato pa je prevzel več naročil, pri katerih je vzorno sodeloval s spomeniško službo, zlasti z zavodovo območno enoto v Celju in Mariboru. S svojim znanjem, izkušnjami in izjemnim občutkom za historične materiale je pomembno prispeval k ohranjanju stavbne dediščine ter prenosu tradicionalnih gradbenih veščin.
Njegovo delo temelji na poznavanju starih obrtnih tehnik, uporabi tradicionalnih materialov in spoštovanju izvirne substance. Od leta 2003 sodeluje tudi pri ohranjanju poljčanske in bočke tradicije žganja ter kuhanja apna, svoje znanje pa nadgrajuje z izobraževanjem v okviru Šole prenove. Kot izkušen izvajalec ga odlikujejo natančnost, skromnost, zvedavost in pripravljenost svoje znanje prenašati na druge.
Sodeloval je pri številnih pomembnih obnovah, med drugim v Žički kartuziji, na gradu Podčetrtek, pri cerkvenem obzidju na Sladki Gori, na dvorcu Jelšingrad ter pri obnovah historičnih fasad in sakralnih objektov. Posebej izstopa obnova fasade cerkve sv. Ahaca v Šentilju pod Turjakom leta 2022. Pri zahtevnem posegu je z velikim občutkom ohranil izvirne apnene omete in ostanke srednjeveške dekorativne poslikave, neustrezne poznejše materiale nadomestil z ustreznimi tradicionalnimi ometi ter skrbno rekonstruiral manjkajoče dele ornamentike.
Čeprav se sam opredeljuje predvsem kot zidar, ki obvlada stare obrti, njegovo delo presega običajno izvajalsko prakso. S poglobljenim razumevanjem materialov in historičnih gradbenih postopkov pomembno prispeva tudi k ohranjanju nesnovnega znanja tradicionalnih obrti.
Franci Zorko s svojim delom dokazuje, da kakovostno varstvo dediščine temelji na znanju, izkušnjah, spoštovanju izvirne substance in tesnem sodelovanju s konservatorsko stroko. Njegov pristop je zgled odgovornega ohranjanja kulturne dediščine za prihodnje generacije.
Slovensko konservatorsko društvo je svojo najvišjo stanovsko nagrado poimenovalo po akademiku dr. Francetu Steletu (1886–1972), prvem poklicnem konservatorju v Sloveniji in eni ključnih osebnosti pri oblikovanju slovenske konservatorske stroke.
Preberite tudi:
Vaja neurje Kristan Vrh 2026: tako bi gasilci obvladali veliko razdejanje (foto)
