Neuradne informacije, ki so pred kratkim zaokrožile po Šentjurju, da se je na šentjurski politični sceni pojavila nova ekipa, so se izkazale za resnične. Ker se je že dolgo šušljalo, da občinska svetnika Robert Polnar in Marko Diaci pripravljata »protistrankarski« državni udar na ravni občine, sem govorice preveril kar pri g. Polnarju.
G. Polnar, je torej nastopil dan D za šentjursko nestrankarsko politiko?
Da, Gibanje za občino Šentjur je ustanovljeno na ravni iniciativnega odbora, na terenu smo tudi že začeli z aktivnostmi – člani naše ekipe z osebnimi kontakti seznanjajo občane o naših namerah, formalno pa se bomo konstituirali v mesecu dni. Po dokončanju teh opravil bodo sledili javni nastopi.
Menda hodite po domovih in prepričujete občane? Ali to pomeni, da izključujete medije?
Res je, da smo se odločili za osebne stike, pa ne zato, ker ne bi zaupali medijem, ampak predvsem zato, ker hočemo svojo drugačnost pokazati tudi v neposrednih kontaktih, se jasno predstaviti in tudi jasno odgovoriti na vsako vprašanje, s sogovorniki razjasniti vsako njihovo dilemo. Jim prisluhniti. Vemo pa tudi, da je v Šentjurju doseg medijev zelo omejen. Seveda, tudi mediji boste prišli na svoj račun, ko bo čas.
Kdo predstavlja Gibanje za občino Šentjur?
Trenutno sem formalno to jaz kot predsednik iniciativnega odbora, za menoj pa stoji okrog 30 somišljenikov, ki so pripravljeni storiti nekaj več za bolj zdrav razvoj naše občanske skupnosti. Že nekaj časa smo se dobivali na neformalnih debatah, iz katerih je vzniknila ideja, pravzaprav potreba, da z lastno dejavnostjo poskusimo nekaj spremeniti. Ne bi govoril o imenih, ker zadeva še ni tako daleč.
Bili ste dolgoletni »pravoverni« član LDS, zakaj zdaj ta »salto mortale«?
Razlogi so preprosti. Strankarska politika na lokalni ravni se je do kraja kompromitirala, dolgo sem bil v tej politiki in sem lahko dodobra spoznal, da se je strankarstvo zreduciralo na osebne interese voditeljev in da v vodenje občine na ta način ni mogoče pripeljati za razvoj potrebnih idej in energije. Tako kot večina občanov tudi jaz strankam enostavno več ne verjamem. Od 16. februarja nisem več član LDS, sem pa polno aktiven v iniciativnem odboru Gibanja za občino Šentjur.
Borite se za politično participacijo v občinskem svetu, nastopate kot nestrankarsko gibanje, vodite pa ga očitno donedavni strankarski ljudje. Mislite, da boste za volivce dovolj verodostojni?
Se zavedamo te nevarnosti, zato smo se tudi odločili za neposredne stike z občani, da bomo lahko ljudem prepričljivo predstavili svoje cilje in namere. Res je, da je bila večina članov iniciativnega odbora tako ali drugače politično aktivna, bolje rečeno, je še
družbeno aktivna, in prav ob tej angažiranosti so spoznali sprenevedavost občinskih političnih veljakov, en obraz v javnosti, drugega na interesnih srečanjih, tretjega pri odločanju v občinskem svetu in tako naprej.
Bo Gibanje imelo tudi županskega kandidata? Kdo bo to?
Naš cilj bo dosežen, če bomo osvojili ključna mesta v občinski politiki, to pa županska funkcija vsekakor je. Za župana bo kandidiral Marko Diaci, ki je v šentjurski občini uveljavljeno politično ime.
Preden vas vprašam za bistvene poteze vašega načrta, s katerim nameravate osvojiti srca šentjurskih volivcev, bi le bilo vendarle potrebno pogledati, kaj so poleg splošne strankam nenaklonjene klime konkretni šentjurski vsebinski vzroki vašega »upora«?
Želim biti popolnoma jasen in nedvoumen, nagovarjali bomo razum in ne src volivk in volivcev. Srce je lahko zapeljati, razum težje. Če naša razmišljanja, če hočete, naša drugačna ponudba pri upravljanju občinskih zadev ne bodo dobili podpore, bomo to sprejeli kot normalno dejstvo. Mandata za vodenje občine nočemo dobiti na podlagi dobrikanja in prilizovalne kupljivosti. Oblast sama po sebi ni naš cilj, je le sredstvo za doseganje nujno potrebnih razvojnih sprememb. V Gibanju se v načelu ne nameravamo iti t.i. negativne kampanje, večjo težo bomo polagali na svojo drugačnost in svoje načrte, toda vsaj okvirnim ocenam neposredne preteklosti se vsaj jaz osebno ne nameravam povsem izogniti. Moja kritika je prvenstveno usmerjena v to, da si je župan Tisel z znanim trgovanjem med strankami na začetku mandata zagotovil udobno večino, ki ni nikogar več vzpodbujala k dobremu vladanju. V Tislovem mandatu argumenti niso šteli nič, vsa modrost je ostala skoncentrirana v molčeči večini 14 glasov. Tako župan kot podžupani so plačo dobivali drugje, na Občino pa so le hodili po solidne honorarje za svoje šušmarjenje, prizadevno so izgubljali boj za dobrobit občanov, pred javno koristjo so predpostavljali osebne interese. Končni rezultat je popolna odsotnost celovitega strateškega vodenja občine, »fevdalizacija« določenih področij, kot so javno naročila, Ljudska univerza, RK, šport …, relativno draga in neučinkovita občinska uprava, neracionalne investicije, enormno zadolževanje občine, na konkretni ravni pa afere, kot so »Erika Kosi«, »Ipavčeva 17«, »Odbojkarsko igrišče« itd.
Seveda se je v dveh Tislovih mandatih tudi veliko naredilo, vprašanje pa je, za kakšno ceno in za čigav denar. 80% občinskega proračuna predstavljajo državna sredstva, skoraj vso razliko do 100% predstavljajo sredstva za EU projekte in krediti, le nekaj malega je prišlo iz lastnih občinskih virov. Obstoječa občinska garnitura je v glavnem improvizirala in zapravljala.
Kar grda ocena. Lahko v nekaj stavkih nakažete, kako se bi vladanja lotilo Gibanje za občino Šentjur?
Težko je to povedati v nekaj stavkih, zato bom le suhoparno naštel nekaj osrednjih točk našega programa. Osnova je profesionalno in racionalno upravljanje občine. Občine ne more voditi človek, ki ga v županski pisarni praktično ni, ker je poslanec, operativni zdravnik, predsednik RK in še kaj, v njegovem imenu pa se cufajo za proračunske denarje trije podžupani in en pooblaščenec. Vse je treba delati pregledno, v kali zatreti strankarsko trgovanje in t.i. fevdalizacijo občinskega vodenja. Zagotoviti je potrebno takšne pogoje, da ne bo Občina prvi in skoraj edini investitor. Nujno bo potrebno povečati proračunske prihodke in racionalizirati odhodke … Konkretne programe bomo sprejemali le ob najširšem konsenzu občank in občanov, po odprti javni razpravi, ki se bo zaključila z razpravo o vsakoletnem proračunu v Občinskem svetu. Odločanje na raznih političnih kolegijih, pod pritiskom takšnih ali drugačnih vplivnežev, bomo odpravili.
Se kar strinjam, toda kako vse to speljati? Kako na primer povečati proračunske prihodke?
Predvsem si je treba na začetku javno postaviti merljive cilje ter nato določiti pota, kako priti do njih. To bomo v našem programu naredili in s tem bodo volivci seznanjeni pred volitvami in nas bodo po volitvah lahko držali za besedo.
Za povečanje proračunskih prihodkov v resnici nimamo velikih možnosti, toda tem, kjer te možnosti so, je treba iti na polno. Sam vidim še največ možnosti pri kapitalskih prihodkih, prometu z zemljišči in ne nazadnje, kar se sliši paradoksalno, pri znižanju komunalnega prispevka. Sedanji predlog komunalnega prispevka je tako napet, da se nam lahko zgodi, da bomo ostali brez investitorjev.
Ampak res ne bi že sedaj na začetku preveč govoril, ker nekaterih stvari še nismo dorekli. Kot sem že povedal, naše ideje in poglede preverjamo v neposrednih osebnih kontaktih, ko hodimo od hiše do hiše, in v stikih s strokovnjaki, ki so zrasli v teh krajih, pa so kruh našli drugje, a jim lokalni oblastniki doslej niso znali ali pa hoteli prisluhniti.
F. K. / Šentjurske novice
*Na fotografiji sta z leve Robert Polnar in mag. Marko Diaci
