V Občini Rogaška Slatina se je v začetku leta razplamtel javni spor med občinsko svetnico Andrejo Flucher (SD) in javnim komunalnim podjetjem OKP Rogaška Slatina.
Svetnica je v zapisu na Facebooku opozorila na domnevne nepravilnosti pri delovanju podjetja. Vodstvu OKP-ja je očitala pomanjkanje transparentnosti, nejasne finančne tokove in sporne prakse pri oblikovanju cen komunalnih storitev.
V OKP očitke zavračajo ter poudarjajo, da poslujejo zakonito, pregledno in pod stalnim nadzorom občin ustanoviteljic.
Flucherjeva izpostavlja, da je pri svojem nadzornem delu naletela na resna vprašanja glede upravljanja javnega premoženja. Posebej problematizira oblikovanje cen storitev ravnanja z odpadki za gospodarstvo, vrtce in šole, ki niso del obvezne gospodarske javne službe.
Po njenih navedbah naj bi izračuni temeljili na predpostavki povprečno napolnjenih zabojnikov, hkrati pa naj OKP ne bi vodil natančnih evidenc uporabnikov in količin, čeprav bi jih po odloku moral. To po njenem mnenju postavlja pod vprašaj pravilnost obračunov na položnicah in zakonitost cen. Ob tem poudarja, da ne gre za politični obračun, temveč za dolžnost nadzora in zaščito javnega interesa.
OKP: Smo pod stalnim nadzorom lastnikov podjetja in uporabnikov storitev
V OKP odgovarjajo, da so očitki neutemeljeni in deloma temeljijo na napačnih interpretacijah. Podjetje poudarja, da je v lasti sedmih občin, da deluje skladno z zakonodajo ter da je njegovo poslovanje redno predmet zunanjih revizij, ki doslej niso ugotovile nepravilnosti. Nadzor nad delom podjetja po njihovih navedbah izvajajo skupščina, nadzorni svet, direktor in svet ustanoviteljev, v katerih so predstavniki vseh občin.
Glede očitkov o evidencah in cenah v OKP pojasnjujejo, da so dolžni posredovati le obstoječe informacije javnega značaja ter da niso zavezani ustvarjati novih analiz. Cene obveznih gospodarskih javnih služb so po njihovih navedbah oblikovane v skladu z uredbo MEDO, potrjene na občinskih svetih in enotne za celotno območje.
Vsem uporabnikom gospodarske javne službe ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki se storitev obračunava po potrjenih, veljavnih cenah, ki so bile enotno sprejete na občinskih svetih občin ustanoviteljic po predpisanih postopkih. Cene, ki ne sodijo v obvezno gospodarsko javno službo, predlaga izvajalec – obravnava jih nadzorni svet, potrdi pa jih svet ustanoviteljev (župani občin).
Spor tako odpira širše vprašanje nadzora nad javnimi podjetji in ravnovesja med političnim nadzorom, zakonodajnimi postopki ter transparentnostjo do uporabnikov.
Flucherjeva ponovno: Podjetje ne vodi evidenc o številu in velikosti zabojnikov, ki so nujna podlaga za zakonit izračun povprečne napolnjenosti
Slatinska občinska svetnica je javno polemiko nadaljevala nekaj dni po odgovoru OKP.
Po besedah Flucherjeve bistvo spora niso cene ravnanja z odpadki na kilogram, saj te potrjujejo občinski sveti in so primerljive z drugimi izvajalci, temveč način obračuna uporabnikom. Po njenih navedbah OKP stroške razporeja na podlagi obračuna kilogramov na osebo, kar po veljavni uredbi ni dopustna obračunska kategorija.
Izračunala je, da so cene na kilogram primerljive s Celjem, a so končni računi za uporabnike v Rogaški Slatini tudi do 62 odstotkov višji, kar pripisuje načinu obračuna.
Ključni očitek torej ostaja, da podjetje ne vodi evidenc o številu in velikosti zabojnikov, ki so nujna podlaga za zakonit izračun povprečne napolnjenosti. Dodatno izpostavlja veliko neskladje med količinami odpadkov, navedenimi v letnem poročilu OKP, in količinami, ki jih je mogoče dokazati z računi prevzemnika Simbio, kar po njenem mnenju odpira resna vprašanja o pravilnosti obračunov.
OKP: naš teren je mnogo zahtevnejši od celjskega, obračun je ustrezen
V zadnjem, četrtkovem odzivu – v OKP Rogaška dodatno poudarjajo, da je izvajanje ravnanja z odpadki na njihovem območju organizirano izključno po sistemu »od vrat do vrat«, brez ekoloških otokov, kar pomeni višje logistične in operativne stroške. Podrobno naštevajo vrste frakcij in pogostost odvozov ter izpostavljajo, da tak oskrbovalni standard presega minimalne zahteve in ga želijo ohranjati tudi v prihodnje.
Posebej opozarjajo na razpršeno poseljenost oskrbovanega območja, majhno gostoto prebivalstva ter dolge razdalje med posameznimi prevzemnimi mesti, kar neposredno vpliva na stroške izvajanja javne službe. Po njihovih navedbah so prav ti dejavniki razlog, da primerjave cen z urbanimi območji, kot je Celje, niso ustrezne, saj je mogoče primerjati le območja s podobnimi pogoji in standardi storitev.
Glede obračuna storitev OKP navaja, da je količina nastalih odpadkov tesno povezana s številom članov gospodinjstva, zato je obračunski model, ki upošteva število oseb in s tem povezano pogostost odvozov, smiseln, pregleden in v skladu z veljavnimi odloki. Dodajajo, da so cene oblikovane in potrjene po predpisanih postopkih na občinskih svetih ter veljajo enotno za celotno oskrbovano območje.
Po mnenju podjetja takšen sistem zagotavlja pravično porazdelitev stroškov in stabilno izvajanje javne službe.
