S tem naslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Šmarski občinski praznik in 700 let Rogatca
Z vrsto prireditev, od kulturnih in športnih, do družabnih in zabavnih, so v občini Šmarje pri Jelšah počastili 9. september, občinski praznik. Letos je bila osrednja prireditev v Rogatcu, ki je istočasno obeležil 700-letnico pridobitve trških pravic. Nedeljski slavnostni govornik je bil domačin Andrej Marinc, predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije.
Od pomembnejših dogodkov v času praznovanja velja posebej omenili otvoritev razdelilne transformatorske postaje v Rogaški Slatini, s čimer bo tamkajšnji industriji omogočen nadaljnji razmah, ter otvoritev obrata Aerovega tozda Šempeter v prostorih Ingrada v Rogaški Slatini, kjer se bo sprva zaposlilo petnajst delovnih invalidov. V petek je iz Spominskega parka Trebče krenilo na pohod po poteh I. Kozjanskega bataljona petintrideset mladincev in pionirjev, ki so svojo naporno pot končali v Kozjem. V Čači vasi pod Bočem so odkrili spomenik padlim partizanom, v soboto pa se je v Rogatcu predstavila folklorna skupina iz pobratene občine Arilje. Vrsta prireditev ob občinskem prazniku je sovpadala s prireditvami ob 320letnici Zdravilišča Rogaška Slatina.
Na nedeljskem zasedanju zborov občinske skupščine Šmarje pri Jelšah v Rogatcu je Branko Pucelj predsednik izvršnega sveta skupščine občine, ocenil družbenoekonomski razvoj občine v obdobju med praznikoma in kot glavno oviro pri naporih za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja poudaril kadrovsko problematiko v občini.
Na množičnem zborovanju sredi trga v Rogatcu seje Anton Dirnbek, predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah, v svojem govoru ustavil ob pomembnih dosežkih Rogatca v obdobju zadnjih dvajsetih let, Andrej Marine pa se je sprehodil skozi čas, od dobe puntarjev do današnjih dni. Zadovoljen nad gospodarskim in družbenim napredkom ter bogato kulturno ustvarjalnostjo v Rogatcu in sosednjih krajih, je kot posebno vrednoto poudaril zgledno sožitje slovenskega in hrvaškega življa v tem delu Obsotelja.
V Rogatec so prišli številni gostje, predstavniki družbenopolitičnega življenja republike, regije, domače, sosednjih in pobratenih občin ter borci, povabilu organizatorja pa se je odzvala tudi Titova sestrična Ana Kostanjšek. Kulturni program osrednjega zborovanja, ki je bil lep, zanimiv in zlasti drugačen] kot smo jih vajeni na takšnih in podobnih prireditvah, so izvedli kulturni ljubitelji, člani društev iz Rogatca, Stojnega Sela, Dobovca in Donačke gore. Gostje so si po osrednjem zborovanju ogledali obnovljeno panonsko domačijo pri osnovni šoli v Rogatcu, nad katero bdi društvo za urejanje spominskega muzeja Rogatec.
Marjela Agrež, Novi tednik, 12. 9. 1985
