S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 15 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pred sto leti ni bilo povsem samoumevno, da je Sv. Jurij ob Južni železnici kraj, ki ima trdno mesto na slovenskem zemljevidu. Mnogi bi se obregnili ob tak zemljevid nasploh. Še več. Ni bilo malo tistih, ki bi jim bilo malo mar, če ne bi bil nikoli več natisnjen v slovenščini. Ustanoviti kmetijsko šolo v Šentjurju pred sto leti ni bila majhna stvar. Danes imeti sodoben šolski center, ki ga obiskuje blizu sedemsto dijakov in študentov, pa tudi ni ravno za odmet.
3. januarja 1910 so prvič začeli s poukom v kmetijski šoli v Šentjurju. 1961 so šolo združili skupaj z vrtnarsko in hmeljarsko v Šolski center Celje. Tako je bilo vse do 1997, ko se je šentjurska šola spet osamosvojila. V zadnji desetih letih so uvedli velik nabor novih programov, pravi polet pa je šola dobila, ko je prerasla v višjo strokovno šolo leta 2002. Dve leti kasneje so zavod preimenovali v Šolski center Šentjur.
Stoletna tradicija in zgodovina kmetijskega izobraževanja sta za šolo lahko tako bogastvo kot breme. Ne gre spregledati, da je sloves ene najboljših kmetijskih šol na Slovenskem že davno prešel nacionalnem meje. Vendar, kot pravi direktor zavoda mag. Branko Šket, bi brez spremembe imena in novih programov stoletnice verjetno sploh ne dočakali. »Izbiramo programe, ki so potrebni, zanimivi in perspektivni, hkrati pa se ne podvajajo z bližnjimi šolami sorodnih programov. Leta 1992, ko sem prevzel ravnateljstvo, so mi na ministrstvu jasno nakazali, kakšna pot je predvidena za to šolo. Samostojni šoli ostanejo dvoletni programi, dokler bo lokalna skupnost skrbela zanjo. Na srečo smo se usmerili drugam, temeljito prevetrili programe, razširili ponudbo in danes spadamo med sicer manjše, vendar stabilne šolske centre.«
Sto let šole so obeležili s pregledno razstavo zgodovine in z večdnevnimi prireditvami s predavanji, predstavitvami ter obiski visokih gostov.
Saška T. Ocvirk, foto: Sherpa, Novi tednik, 15. 10. 2010
