V objemu poletnega večera so v Muzeju baroka obeležili Poletno muzejsko noč 2026, dogodek, ki že vrsto let povezuje muzeje, galerije, kulturne ustanove in obiskovalce po vsej Sloveniji.
Tokratni večer je zazvenel v znamenju glasbe, druženja in pomembnih jubilejev, saj smo praznovali kar tri posebne mejnike – Poletno muzejsko noč, 30 let delovanja Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Rogaška Slatina ter 10 let delovanja Muzeja baroka.
Večer je s svojo energijo in toplino napolnil Harmonikarski orkester Glasbene šole Rogaška Slatina pod vodstvom učitelja harmonike Romana Drofenika. Mladi harmonikarji, nekdanji učenci in gostujoči solisti so obiskovalce popeljali skozi raznolik glasbeni program, v katerem so se prepletali filmski napevi, priljubljene melodije in skladbe, ki so ustvarile sproščeno vzdušje začetka poletja.

Obiskovalci so lahko prisluhnili številnim glasbenim zgodbam – od uvodne skladbe Ritmo de la Noche do Avsenikove Čebelarske pesmi, ob kateri sta nastopila solista Ajda Čakš s flavto in Dominik Golež s klarinetom. Orkester je navdušil tudi s skladbami Bonbon, Čokolada, Summer Place, Cinema Paradiso, Pingvin, Morgen um 7 ter glasbenimi razglednicami iz zbirke Postcards. Poseben trenutek večera je bil nastop nekdanjih učencev harmonike, brata in sestre, Nine Zabret in Mihe Pevca, ki sta po več letih ponovno združila svojo glasbeno pot in občinstvu podarila nepozaben glasbeni trenutek.
Harmonikarski orkester Glasbene šole Rogaška Slatina že tri desetletja predstavlja pomemben del glasbene zgodbe. S svojo predanostjo, vztrajnostjo in ljubeznijo do skupnega muziciranja povezuje generacije mladih glasbenikov ter dokazuje, da glasba presega čas in prostor. Za njegovo dolgoletno ustvarjanje je zaslužen tudi mentor Roman Drofenik, ki s strokovnostjo, potrpežljivostjo in iskreno predanostjo že vrsto let usmerja razvoj orkestrskega muziciranja.

Poseben pečat večeru sta dodala tudi pozdrava ravnateljice Glasbene šole Rogaška Slatina Tatjane Šolman in direktorja Knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marka Samca, ki sta poudarila pomen sodelovanja kulturnih ustanov ter povezovanja umetnosti, izobraževanja in dediščine.
Program se je sklenil s skladbama Wave in Don’t Worry, ki sta obiskovalcem predali preprosto, a pomembno sporočilo – glasba nas povezuje, sprošča in ustvarja trenutke, ki ostanejo v spominu. Za zaključek je orkester z izvedbo skladbe Tango pour Claude poskrbel za temperamenten glasbeni pozdrav poletni noči. Navdušeni obiskovalci so z dolgim aplavzom priklicali še glasbeno presenečenje večera. Harmonikarji so zaigrali priljubljeno skladbo Tam, kjer sem doma, pri kateri je kot solist s svojim nastopom navdušil Martin Belcer s pozavno ter tako dodal še posebno toplino in čustven pečat zaključku večera.

Po koncertu so bili obiskovalci vabljeni k ogledu stalne zbirke kipov in začasne razstave Gaje Pekošak ter k prijetnemu druženju ob manjši zakuski.
Hvala vsem nastopajočim in obiskovalcem, da ste skupaj z nami ustvarili večer, poln kulture in glasbe. Poletna muzejska noč je ponovno dokazala, da so muzeji prostori živih zgodb – kraji, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo in kjer nastajajo spomini za prihodnost.




