V Šmarju pri Jelšah so v torek obeležili deseto obletnico odprtja Muzeja baroka. Ta je v tem času postal pomemben del kulturne dediščine kraja.
Z ureditvijo nekdanjega župnijskega marofa je objekt dobil novo namembnost, v njem pa je svoj dom našla zbirka 43 lesenih plastik in dveh slik, ki sta po desetletjih selitev ponovno našli svoj dom.
Kamniti členi in freski dopolnili muzejsko zbirko
Jubilejna slovesnost je bila priložnost za pogled na prehojeno pot in izzive, ki so spremljali razvoj muzeja, pa tudi za pogled v prihodnost. Osrednje del dogodka je bilo kamnito pročelje, ki je sestavljeno iz originalnih kamnitih členov manjših kapel Šmarske kalvarije. Nekateri so bolj ohranjeni od drugih, saj so bili shranjeni v Zavodu za gradbeništvo, druge pa so obnovili pod vodstvom restavratorja Jožeta Drešerja.
Zbirko sta dopolnili še dve freski, ki ju je restavrator Viktor Povše pred leti snel s 14. kapele in ju obnovil. Upodabljata sveto Heleno in papeža Benedikta XIV., ki je izdal soglasje za gradnjo svetih stopnic in za to kapelo namenil tudi posebne odpustke.
Direktor JZ knjižnica Šmarje, pod katero sodi muzej, dr. Marko Samec je pojasnil, da se je zgodba o vrnitvi kamnitih členov začela pred petimi leti, ko je izvedel, da so shranjeni v Zavodu za gradbeništvo. Po večletnih prizadevanjih so tako ponovno našli svoje mesto v Šmarju.
Ob tem je poudaril, da sta muzej in Šmarska kalvarija neločljivo povezana. Želja vodstva muzeja je tudi preimenovati Muzej baroka v Muzej Šmarske kalvarije. Zahvalil se je lokalni skupnosti, občini, župniji, vrtcu in šoli za sodelovanje pri ohranjanju dediščine ter približevanju umetnosti najmlajšim.
Ohranjanje Šmarske kalvarije zahteva stalno skrb
Ob 250. letnici izgradnje Kalvarije, obeležili so jo leta 2003, je izšla posebna izdaja župnijskega glasila Šmarski zvon. Tam je zapisano, da je bilo prvo srečanje restavratorjev 11 let pred tem, ko je bil izveden nujni poseg na lanterni 14. kapele. Obstajala je namreč velika nevarnost, da bi se zrušila naravnost v Božji grob. Za ohranjanje spomenika je skozi leta skrbela tudi lokalna skupnost, delne obnove pa potekajo še danes. Zadnja je bila izvedena letošnjo pomlad.
Župan Matija Čakš je poudaril pomen podpore Ministrstva za kulturo pri ohranjanju dediščine v občini. Med večjimi aktualnimi projekti je izpostavil prenovo dvorca Jelšingrad, za katero je bilo pridobljenih več kot tri milijone evrov.
Svoje spomine na obnovo kalvarije je z zbranimi delila tudi geologinja in inovatorka dr. Mateja Golež, ki je pri projektu sodelovala pred skoraj tridesetimi leti, med drugim pri izbiri najbolj ohranjenih kamnitih členov.
Kamnito pročelje je blagoslovil celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž.
Kamen zaživel tudi skozi glasbo
Slovesnost se je zaključila z glasbeno-kiparskim projektom Zven kamna, ki je nastal v sodelovanju Slovenskega tolkalnega projekta (SPoT) in akademske kiparke Alenke Vidrgar. Ustvarjalci so raziskovali zvočne možnosti kamna, obiskovalcem pa omogočili tudi samostojno ustvarjanje zvokov.
Spremljevalna razstava bo na ogled do 3. decembra, ko obeležujemo Ta veseli dan kulture.
Vabljeni k ogledu fotogalerije
                    |
