Med recepte, ki zbudijo skomine, je tudi tisti za domačo ocvirkovo pogačo. Z njegovo uresničitvijo so se spoprijeli tudi varovanci Doma starejših Šentjur.
Ob zavihanih rokavih in malo moke po predpasnikih, malo po nosovih, veliko dobre volje in še več smeha, je bila naloga več kot uspešno opravljena.
Za nameček je zazvenela harmonika. Kot so zapisali v svoji objavi pri DSŠ, se je zgodilo nekaj, kar se zgodi samo takrat, ko se srečata glasba in srce: “Jože je za trenutek pozabil na boleče noge, z nasmehom ponudil roko Idi in že sta zaplesala. V njunih korakih ni bilo pomembno, koliko let štejeta, ampak koliko veselja nosita v sebi. Pravijo, da glasba zdravi – pri nas pa očitno dela tudi male čudeže.
To so trenutki, ki jih ne moreš kupiti. Takšni trenutki nas vedno znova opomnijo, da sreča ni nekaj velikega. Sreča je skodelica kave, ki jo delimo. Je vonj sveže pečene pogače. Je melodija harmonike, ki prebudi spomine. Je stisk roke, iskriv pogled in iskren smeh, ki napolni prostor.
In če se vmes zgodi, da kdo “pozabi”, da ga bolijo noge, potem vemo, da smo spekli veliko več kot le pogačo. Spekli smo občutek doma, topline in pripadnosti. To pa je recept, ki ga ni v nobeni kuharski knjigi.”
