Prometna obremenitev skozi Šentjur že vrsto let povzroča nezadovoljstvo prebivalcev, predvsem zaradi težkega tovornega prometa, ki poteka čez center Šentjurja.
Kljub temu da je gradnja šentjurske obvoznice načrtovana že dolgo časa, projekt še vedno ni blizu gradnje, kar med občani povzroča vse več nejevolje.
Ideja o prometni razbremenitvi Šentjurja ni nova. O obvoznici se govori že več kot dve desetletji, saj je promet skozi mesto sčasoma postal vse gostejši. Po obstoječi cesti poteka tako lokalni kot tudi del regionalnega prometa, pri čemer se številni prebivalci že dolgo pritožujejo nad hrupom, prometno nevarnostjo in splošno obremenjenostjo cestnega omrežja v mestu.
Zaradi dolgotrajnih postopkov in pomanjkanja vidnega napredka so se nekateri občani odločili ponovno opozoriti na problem. Kot je Jože Artnak zapisal v dopisu našemu mediju, je bilo že leta 2003 zbrano več kot 570 podpisov pod peticijo, s katero so zahtevali rešitev prometnih težav na relaciji skozi Šentjur proti Črnolici. Ker se po njihovem mnenju razmere kljub letom niso bistveno izboljšale, so letos znova naslovili vprašanja na Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcijo RS za infrastrukturo glede stanja priprav na realizacijo projekta.
Dodatne omejitve tovornega prometa niso smiselne
Pristojni v odgovoru pojasnjujejo, da je tranzitni mednarodni promet težkih tovornih vozil skozi Šentjur že sedaj omejen. Takšna omejitev velja od leta 2019, poleg tega pa na cesti Celje – Šentjur – Šmarje pri Jelšah velja tudi časovna prepovedi vožnje za tovorna vozila ob nedeljah in praznikih, v času turistične sezone pa tudi ob sobotah. Po njihovih podatkih večina težkega tovornega prometa na relaciji Dramlje–Šentjur predstavlja lokalni promet, povezan s potrebami prebivalstva in regionalnega gospodarstva.
Prometne analize kažejo, da delež težkih tovornih vozil v celotnem prometu na tem območju v zadnjih letih znaša približno pet odstotkov. Po podatkih iz leta 2024 je dnevno na relaciji med mejnima prehodoma Dobovec in Bistrica ob Sotli ter avtocestnim priključkom Dramlje manj kot 30 tovornih vozil, v smeri Celja pa približno 60. Na ministrstvu zato ocenjujejo, da dodatne omejitve tranzita ne bi bistveno zmanjšale prometne obremenitve.
Obvoznica kljub temu načrtovana
Kljub temu projekt obvoznice ostaja v načrtih države. Gre za projekt navezovalne ceste Dramlje–Šentjur, ki je uvrščen v evropski program kohezijske politike 2021–2027. Za projekt je predvidenih približno 33 milijonov evrov kohezijskih sredstev, celotna investicija pa je ocenjena na približno 126,8 milijona evrov.
Dokumentacija za projekt je večinoma že pripravljena. Predinvesticijska zasnova je bila potrjena leta 2018, izdelana je tudi projektna dokumentacija za gradnjo, postopek presoje vplivov na okolje pa je v zaključni fazi.
Gradnja je načrtovana v dveh fazah. Prva faza predvideva približno 2,6 kilometra nove ceste od avtocestnega izvoza Dramlje do regionalne ceste Dole–Ponikva. Druga faza pa približno 3,2 kilometra ceste do glavne ceste Celje–Rogaška Slatina.
Težave s pridobivanjem zemljišč
Kot so pojasnili na direkciji, je ena glavnih ovir pri nadaljevanju projekta trenutno pridobivanje zemljišč. Za prvo fazo trase je odkupljenih približno 48 odstotkov potrebnih zemljišč. Nekateri lastniki pogodb še niso podpisali, zato je država pripravljena začeti postopke razlastitve. Ti pa se lahko začnejo šele po sprejetju sprememb občinskega prostorskega načrta, ki jih mora potrditi Občina Šentjur.
Po trenutnih načrtih bi se gradnja prve faze lahko začela med letoma 2027 in 2029, če bodo potrebni postopki zaključeni dovolj hitro in bo projekt še upravičen do evropskih sredstev. Druga faza gradnje je trenutno predvidena v obdobju med letoma 2032 in 2035.
Načrtovana trasa novega dela ceste med Šentjurjem in Črnolico predvideva tudi nove infrastrukturne objekte, med drugim most čez Slomščico, nadvoz čez železniško progo Zidani Most–Šentilj ter most čez Voglajno, kjer bi se trasa nadaljevala proti jugovzhodnemu robu naselja Črnolica. Gradnja tega odseka državne ceste je predvidena šele po zaključeni gradnji celotne navezovalne ceste od Dramelj do Šentjurja pri zaselku Bezovje ter hkrati tudi po končani izgradnji zadrževalnika visokih voda Voglajna.
