Prejšnji konec tedna je bilo v športni dvorani pri Osnovni šoli Hruševec Šentjur, ki od nedavnega sliši na ime Športna dvorana Šentjur, vse v znamenju rockerskih ritmov.
Mesto pod Rifnikom in Resevno je bilo namreč prizorišče enega od nastopov zimzelenih Šank Rock, ki se v okviru turneje Dej bol’ naglas povežejo z lokalnimi izvajalci, kar so to pot opravili v sodelovanju s člani Pihalnega orkestra Šentjur, ki so se rockerjem pridružili v drugem delu večera.
Mnogoštevilni obiskovalci so napolnili tribune in parter prenovljene dvorane in se za dve uri predali skladbam skupine, ki je bila ustanovljena v Velenju pred 43 leti. Kmalu je postalo jasno, da so šankrokovci v odlični koncertni formi, pevec Matjaž Jelen pa je v svojem slogu znal pritegniti občinstvo, da so se k vzdušju priključila tudi šentjurska grla in roke. Za dodaten draž je postregel s sproščenimi nagovori, našel pa je tudi čas za pozdrav svoji šentjurski “žlahti”, kar vključuje tudi pišočega in Šentjurčane povabil v bližnjo Vilinsko dolino.
Številne oči so spremljale tudi kitarskega virtuoza Bora Zuljana, ki je s solažami in stopanjem na za to prirejeno rešetko ter usmerjanjem kitare visoko pod strop večkrat pokazal, kako to počnejo rockerji takšnega kova. Morda bi lahko kaj podobnega v Sloveniji storil le še en glasbenik in to za nameček Šentjurčan, Gregor Bezenšek mlajši.
Prvo kitaro Slovenije je iz prve vrste spremljal zvedav par oči predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki ji je družbo delala nekdanja učenka hruševske šole in aktualna ministrica za kulturo Asta Vrečko. Jelen je pohvalil majčko prve med poslankami in obenem pripomnil, da je bilo včasih nekaj hudo prav ali pa hudo narobe, če so bili v prvi vrsti politiki.
Jelen je v delu koncerta, ki so ga opravili s PO Šentjur, v središče pozornosti izpostavil dirigenta šentjurske zasedbe, Petra Tovornika, in skupaj z njim ugotavljal, kako pomembno je početi tisto, kar te veseli. Podčrtal je tudi, da so nekatere pesmi, ki imajo sicer kar dolgo brado, dokaj preroške. Ena takšnih je npr. tista z naslovom TV. Vseeno pa so najbolj vžgale tiste z noto ljubezni in upanja, ki jih Šank Rock premorejo na pretek. Svoje zadovoljstvo s slišanim in videnim je po koncu predvidenega seznama skladb občinstvo izrazilo z glasnim aplavdiranjem, tako da si je izprosilo še eno pesem, še nekoliko bolj glasna želja po drugem “bisu” pa ni bila izpolnjena.
O vsem skupaj je z velikim zadovoljstvom nekaj besed podelil tudi Peter Tovornik: »Delo z glasbenimi legendami, ki so dlje časa na odru, kot sem sam na svetu, je vedno zelo navdihujoče hkrati pa seveda tudi nadvse odgovorno. Člani skupine Šank Rock so profesionalci, tako da so vsi pogovori in načrtovanja že od samega začetka potekali zelo korektno, tekoče in brez zapletov. Zelo hitro smo našli skupen cilj oz. rdečo nit, hkrati pa smo si poskušali drug drugemu pustiti čim bolj proste roke.
Za koncert sem napisal 11 orkestralnih aranžmajev, ki smo jih v drugem delu skupaj krstno izvedli. Pri podrobnem spoznavanju njihove glasbe in njenem aranžiranju sem zelo užival. Tudi orkester je zadevo vzel zelo resno, kar je botrovalo temu, da smo se lahko na koncert brez težav zelo dobro pripravili. Ko smo se vsi skupaj v začetku oktobra prvič srečali na skupni vaji, se je takoj ustvarila krasna energija, za katero sem prepričan, da jo je lahko kasneje tudi na koncertu občutil sleherni poslušalec.«
