S temi besedami je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Letošnji odkup pšenice in predlog setvenega načrta za prihodnjo letino so v ponedeljek ocenili člani sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci Socialistične zveze Šmarje pri Jelšah.
Pogodbene obveznosti so v tej občini uresničili okoli 80-odstotno, če pa k temu prištejejo še količine; ki so jih kmetje zamenjali za koruzo oziroma za moko, pa je ta odstotek višji. V Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jelšah ocenjujejo, da so nižji pridelek oziroma odkup povzročile letošnja pozeba, tako zimska kot spomladanska in pa toča. Najnižji odstotek odkupa pšenice so zabeležili v zadružni enoti Bistrica ob Sotli, znašal je komaj 21 odstotkov od načrtovanega, najbolj pa so se načrtu približali v zadružni enoti Šmarje z dobrimi enainsedemdesetimi odstotki.
Kot posebne vrste »nerodnost« so člani sveta ožigosali podražitev kruha prav v času najvišje sezone odkupa pšenice, medtem ko je ostala odkupna cena za kmete nespremenjena. Zato tudi vsa pogodbena pšenica ni bila odkupljena. Precej je je ostalo v domačih kaščah, kajti kmetje vse več kruha spečejo sami.
Svet je na zadnji seji še ocenil, da so delavci Kmetijskega kombinata opravili težko nalogo, saj je v občini, kjer je doma živinoreja, težko pričakovati od kmeta, da zaseje večje količine pšeničnega semena in ga pogodbeno zadolžiti za določeno količino pridelka. Še težje, bo prihodnje leto, ko bodo morali v občini Šmarje pri Jelšah posejati še več pšenice in je tudi več pridelati oziroma odkupiti. Lani so morali posejati pšenico na 230. hektarih, letos pa jo bodo morali na 240. Člani sveta in kmetijci so se že zavzeli za akcijo, da bi v bodoče na enakih površinah pridelali več, to pa pomeni, skrbeti za čim boljše seme in se opremiti z ustrezno mehanizacijo. Na tak način bi bil lahko kmetijski donos višji. Ravnih površin, primernih za poljedelstvo, je namreč v občini Šmarje pri Jelšah bore malo.
Marjela Agrež, Novi tednik, 26. 9. 1985
