Teden vseživljenjskega učenja 2014 je na Ljudsko univerzo Šentjur pripeljal tudi Društvo Šola zdravja in njihovega idejnega vodjo dr. Nikolaya Grishina. Projekt Šola zdravja deluje od februarja 2006 in njihova prepoznavna znaka sta oranžna barva in telovadba vsako jutro ob 7.30 zunaj na prostem. Namen Šole zdravja je posameznikom podati osnovne napotke, kako dosegati čim boljše in zdravo življenje. Zato organizirajo poučna predavanja in praktične delavnice, ki jih izvajajo strokovnjaki z različnih področij, podpira pa jih tudi Ministrstvo za zdravje.
Po uvodu predsednice društva Zdenke Katkič je besedo prevzel dr. Nikolay Grishin, ki je polni dvorani predaval o pomembnosti preprečevanja bolezni. Ljudje se premalo gibajo, nezdravo prehranjujejo in imajo slabe življenjske navade. Šola uči, da premalo gibanja in nezdrava prehrana vodita v bolezni, nezadovoljstvo, neučinkovitost doma in na delovnem mestu. Pravilna jutranja telovadba izboljšuje človekovo telesno in psihično stanje. Telovadba 1000 gibov, ki je nastala po metodi dr. Nikolaya Grishina je primerna za vsakogar. V 30 minutah si razgibate celo telo, od dlani do podplatov. S tem se doseže maksimalna gibljivost telesa in zmanjšanje bolečin. Grishin je udeležencem na zanimiv način predstavil celotno človeško telo , delovanje organov in medsebojno povezanost različnih delov telesa. Šola zdravja ne pomeni samo 30 minut telovadbe, ampak tudi spoznavanje, druženje ter veliko smeha in dobre volje. To so lepo prikazali predstavniki šole zdravja iz Celja, ki so na koncu zapeli še svojo himno ter izrazili veliko zadovoljstvo z novim načinom življenja.
V Sloveniji deluje že skoraj 60 skupin, ki ob vodstvu prostovoljcev, telovadijo ob jutrih. Nam najbližja je tista v Celju, ki se vsako soboto in nedeljo dobiva ob 7.30 pred Osnovno šolo Lava. Vabijo vse, ne glede na starost ali fizično pripravljenost, da se jim pridružijo.
V.B in A.K.
Ekskurzija v Prekmurje
Ljudska univerza Šentjur je četrtek, 22. 5. 2014, v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja 2014 organizirala ekskurzijo v Prekmurje. Romantično opevano in mistično pokrajino smo doživeli na in ob reki, ki ji je dala ime.
Raziskovanje sveta ob Muri smo pričeli v naselju Krog, kjer smo izvedeli, kako je narejen bograč, ki mora vsebovati tri vrste mesa: govedino, svinjino in divjačino ter opravili strokovno pokušino. Sledila je kratka predstavitev geografskih značilnosti prekmurske pokrajine, ki jih je predstavila naša vodnica Simona Cizar. Prekmurje je pretežno ravninska pokrajina. Geografsko je razdeljeno na tri območja: hribovnato področje severno od Murske Sobote je Goričko (krajinski park), vzhodno proti Muri leži Ravensko, jugovzhodno od Murske Sobote leži Dolinsko, preko Mure pa prehaja v gričevnat svet Slovenskih goric.
Kulinaričnim spoznavanjem je sledil spust po reki Muri, pred tem pa smo se spoznali z opremo in osnovnimi varnostnimi napotki. Med spustom so nas vodniki seznanili z reko Muro, njenimi značilnostmi, živalmi, ki živijo v njej in ob njej, običaji in pregovori, ki so povezani z Muro. Na Otoku ljubezni v Ižakovcih smo si ogledali stalno razstavo o büjraštvu, vodni mlin na Muri, mletje moke in si sami pripravili büjraško malico v pajanci ob živem ognju. Sledil je še kratek spust do Tinekovega brodu pri Gornji Bistrici, kjer smo doživeli vodeni krst in sprejem med murske čolnarje.
Med potjo v Beltince so nam predstavili zgodovino Prekmurja in Beltincev. Beltinski grad ponuja ogled stalne razstave Zgodovina zdravstva v Pomurju, ki je oblikovana na gradivu, ki ga je leta zbiral, raziskoval in urejal Nikolaj Szepessy, zdravnik iz Beltincev, in priložnostno razstavo Starodobnih koles. Vodnica, ki nam je razstavo predstavila, je bila posebej zanimiva zaradi svojega narečja, a smo vseeno razumeli in se precej naučili, preden smo odšli na kosilo v Bogojino na Turistično kmetijo Puhanovih. Tam nam je gospodar predstavil še značilne prekmurske jedi, za sladek zaključek dneva pa smo kot sladico dobili pravo prekmursko gibanico, s certifikatom.
V.B.
