Robert Polnar, 50-letni komercialist, je svojo politično kariero začel v Celju, čeprav je »avtohtoni« Šentjurčan. Od leta 1989 je 5 let vodil celjsko ZSMS oziroma njene kasnejše imenske izpeljanke, se nato ob že skoraj pozabljenem združevanju z Demokrati in Zelenimi in nastanku sedanje LDS od vodstva celjskega odbora nekoliko odtujil in se aktiviral v Šentjurju. Leta 2006 je bil na listi LDS izvoljen v OS, kjer je blestel z odličnimi govornimi nastopi in še zlasti z ostrimi filipikami zoper župana Tisla. Letos spomladi je izstopil iz LDS in se odločno angažiral pri Gibanju za občino Šentjur (GOŠ), pri katerem velja za prvega teoretika in idejnega usmerjevalca.
G. Polnar, je bil vaš izstop iz LDS tudi posledica vašega fiaska na državnozborskih volitvah leta 2008?
Ne, zagotovo ne. Nad izidom državnozborskih volitev sem sicer bil razočaran, toda ni šlo za fiasko Roberta Polnarja, temveč za polom LDS. Znani osebnosti, ki sta kandidirali v Celju in Velenju, kjer so bili kandidati LDS vedno izvoljeni v parlament in s katerima se poskušam primerjati, sta prav tako kot jaz obtičali pri dobrih 3% glasov.
Kaj pa je bil torej glavni vzrok vašega odhoda iz LDS?
Šlo je za več dejavnikov, tako da o tem, kaj je bila pravzaprav kapljica čez rob, ni smiselno govoriti.
Zelo me je motil način dela župana Tisla, ki je svojo funkcijo jemal zelo lahkotno. Spomnim se samo, kako je po sprejemu proračuna za leto 2008 mirno izjavil, da sedaj nam pa dve leti ni treba nič delati. Župan Tisel ni vodil Občine, občinska uprava je vodila njega. Izvoljeni politični voditelji, tudi naši iz LDS, ki bi morali vse imeti v svojih rokah, pa so s svojimi plačanimi funkcijami takemu sistemu zagotavljali podporo v občinskem svetu. V LDS sem predlagal drugačno delo, tudi prenovo in pomladitev stranke, a me je IO zavrnil. Tudi predsednik Artnak je bil proti in jasno mi je bilo, da v takšni stranki ne morem delati.
Zakaj civilno gibanje namesto strank?
Izključno zaradi hude krize šentjurskih strank, ki so se dejansko povsem razgradile in ne opravljajo svojega osnovnega poslanstva. Morale bi biti vez med ljudstvom in oblastjo, njihovi vodje pa kreatorji občinske politike, dogajalo pa se nam je ravno nekaj nasprotnega, zaprte so v svoje kroge, njihovi liderji pa skrbijo predvsem za svoje osebne interese. Povezav v obe smeri z ljudmi ni. V vseh strankah se je vzpostavil trdni sistem, ki je bil diametralno nasproten splošno sprejetim demokratičnim principom, odnosi znotraj strank pa so se do te mere zablokirali, da so le-te ostale brez sleherne prehodnosti tako za ideje kot za kadre. Organizirane so strogo hierarhično; če se kdo ne strinja, lahko samo gre. Da ne bo zamere, govorim o vseh strankah.
Tudi o SDS, ki je na zmagovitem pohodu?
Tudi SDS, čeprav je na teh volitvah dosegla izjemen izid, ni v ničemer izjema. Razlika je le v tem, da ima občinski odbor močno zaslombo v stranki na državni ravni in da je podžupan Korže, ki je bil pristojen za KS, 4 leta na občinske stroške deloval načrtno volilno. Ne nazadnje govori o tem dejstvo, da je sedaj vsaj polovica predsednikov svetov KS bodisi članov SDS ali pa vsaj odkritih simpatizerjev njegove stranke. Pri tem je šlo več ali manj očitno za zelo pragmatične interese. Naj spomnim samo na proračunsko postavko, t.i. Koržetov sklad, ki sta jo SDS in župan Tisel pred volitvami zelo uspešno »tržila«. Istovetenje dela proračunskega denarja, ki smo ga prispevali vsi davkoplačevalci in davkoplačevalke z imenom lokalnega politika, ni nič drugega kot surova zloraba javnih financ za osebno politično promocijo. Notranja demokracija, ki je prvi pogoj korektnega političnega delovanja tudi navzven, pa je v SDS enako, morda celo še bolj kritična kot v vseh drugih strankah v naši občini.
V čem je, ali pa bo, GOŠ drugačen?
Po svoji zasnovi je nasprotje tistega, o čemer sem malo prej govoril, in tako bo tudi ostalo. Združilo nas je spoznanje, da nismo zadovoljni s splošnim stanjem zadev v lokalni politični skupnosti in da smo kot družbeno kritični ljudje pripravljeni tudi kaj storiti za spremembe, ne pa le kritizirati. Ustanovili smo Gibanje in začeli med občani preverjati, kakšno podporo bi lahko dobile naše ideje in program. Od tod naprej je zgodba znana. V svojih dokumentih od volilnega programa, programa župana do Šentjurske deklaracije smo zelo konkretno predstavili svoja izhodišča, zato jih na tem mestu ne bom ponavljal. Morda omenim le profesionalno županovanje in odločno zavračanje »podžupanske trgovine«. Javno dobro ne sme biti pogojevano z osebnimi plačanimi ambicijami posameznikov, brez odgovornosti in lastnega vložka. Na tem mestu bom še enkrat odločno poudaril, da je vse, kar je zapisano, nepreklicno bistvo našega vodenja občine. Vsako odstopanje od napovedanega načina oziroma približevanje dosedanjim modelom občinske politike pomeni konec zaupanja volivcev in tudi konec našega gibanja. Tega si enostavno ne moremo privoščiti in tega ne sme biti. Nikoli se nismo sprenevedali in tako bo tudi v prihodnje, oblast nam ni cilj sam po sebi, oblast razumemo kot sredstvo za delovanje v skupno dobro.
Zelo samozavestno, toda teorija je eno, praksa pa tudi kaj drugega. Ali nimate pomislekov, da se s svojim delovanjem vračate v prosluli Kardeljev pluralizem interesov, rušite strankarsko demokracijo in ustvarjate nekaj takega, kot je bila nekoč SZDL? Ki pa ni delovala.
Primerjava z nekdanjo družbeno politično organizacijo je sicer žurnalistično atraktivna, ne vzdrži pa umestitve v realno politično okolje. Ne bi rekel, da rušimo strankarsko demokracijo. Strank na državni ravni, kjer gre za ideologije, ne bo nihče ogrožal ali celo ukinjal, ker so neločljivi del parlamentarne demokracije, ki še vedno velja za nenadomestljivo družbeno ureditev. Na lokalni ravni gre za povsem drugačne odnose, tu ideologija nima nobene vloge. Da je res tako, nam dokazuje tudi sedanja kriza strank in hitro uveljavljanje različnih lokalnih civilnih neodvisnih list. Nesporno je, da bodo neodvisne liste delovale znotraj strankarskega sistema in bodo s svojimi programi tekmovale s strankami za glasove volivcev, toda bistvo je v načinu dela, programih in v resnični volji, kako jih uresničiti.
Pa vendarle, GOŠ, ki bo kot civilno gibanje konkuriral strankam, če bo uspešen, bo neposredno še dodatno slabil njihovo vlogo, posledično bo zmanjševal tudi ugled strank na državni ravni ter ogrožal državni sistem parlamentarne demokracije …
Sam menim nasprotno. Lokalne stranke bodo počasi spremenile način svojega dela in morda res postale vez med ljudstvom in oblastjo. Če se bo to zgodilo, bodo civilne akcije, kot je GOŠ, izgubile svoj smisel. Verjemite, da bomo takrat člani in članice GOŠ zelo veseli. Ugotovili bomo lahko, da je cilj, zaradi katerega smo se lotili javnega političnega spoprijema, dosežen.
Govori se, da se bodo neodvisne liste povezale ter kot najmočnejša grupacija prišle v Državni zbor, Janković pa naj bi postal mandatar in predsednik vlade?
Tudi sam sem slišal takšna namigovanja, vendar jih ocenjujem kot nerealna, ker neodvisne liste nimajo skupnega političnega imenovalca in potrebne zagonske moči za uspešno kandidiranje v vseh 88 volilnih okrajih na državnem nivoju. Janković kot predsednik vlade? Ne, to presega tudi mojo domišljijo.
Slišal sem pripombe, da je GOŠ vendarle samo nekaj takega kot stranka, da ste samo zajahali trenutni trend nestrankarskih list in gibanj, seveda s prozornim namenom dokopati se do oblasti, tako ali drugače poplačati svoje sponzorje, poskrbeti zase …
Očitkom, da smo izkoristili aktualni trend, se seveda ni mogoče izogniti, toda še enkrat poudarjam, da smo tu zato, da delamo drugače in da v resnici naredimo nekaj več za našo občinsko skupnost. Vsaj zame je to edino vodilo in dokler bom v GOŠ imel kaj besede, bo tako. Politika se dela z glavo in ne z drugimi deli telesa. Naši najpomembnejši nalogi bosta uveljaviti sposobnost pragmatičnega presojanja in sposobnost pustiti, da realitete vplivajo na nas umirjeno, s pomočjo postopnega notranjega kopičenja. O pomenu in učinkih takšnega političnega početja bodo lahko sedanji skeptiki sproti presojali in ponujali svoje alternative.
Pri tem pa boste vsekakor morali sodelovati z vsemi grupacijami v OS, to pa so izključno stranke, ki bodo še naprej iskale svoje interese ter vam metale polena pod noge. Utegne se zaplesti pri sprejemanju proračuna, ki je nesporno najpomembnejši občinski politični akt.
Tovrstnih težav ne bo, če se bomo dosledno držali našega načina dela, kar pomeni, da se bomo tudi o proračunu, ali vsaj o ključnih morebitnih spornih postavkah v njem, predhodno javno posvetovali in dogovarjali ne le s strankarskimi vodstvi, temveč tudi civilnimi strukturami in preko medijev tudi z vsemi občani. Res bi rad videl stranko, ki bi poskušala javno minirati takšno, tako rekoč s konsenzom sprejeto, odločitev zaradi npr. neke svoje sebične kadrovske zahteve. Ker v ozadju ne bo »trgovine«, ne bo nobena težava se o vsem odločati transparentno in pred javnostjo.
Če se vrneva na konkretno raven, to pomeni, da v OS ne boste ustvarjali formalne koalicije in boste iskali podporo za vsak projekt posebej? Ali ne bo to preveč zamudno in preveč naporno?
Da, iskali bomo t.i. projektne koalicije. Zavedam se, da gre za zahteven način dela, toda takšna je demokracija, ki jo zagovarjamo. To smo tudi napovedali v programu, po mojem mnenju gre za zavezo, s katero najbolj odstopamo od uveljavljenih načinov političnega delovanja.
Pred volitvami smo veliko slišali o vašem »kadrovskem cunamiju«, ki naj bi odnesel Palčnika, Peperka, direktorja JKP, Zdravstvenega doma itd.?
Nobenega cunamija ne bo in tudi nobenega spiska imen, ki naj bi zamenjala stara, ni. Vzeli si bomo čas za temeljito analizo obstoječega stanja, predlagali potrebne strukturne spremembe, tudi spremembe občinskega statuta, in na koncu poiskali tem strukturam primerne osebnosti. Nikakor ne bomo hiteli, šlo bo za postopne in premišljene korake, Zagotovo bo na Občini prišlo tudi do kadrovskih sprememb, toda ta hip bi bilo absolutno preuranjeno izpostaviti kogar koli. Nekateri bodo odšli, toda tiste, ki bodo ostali, čaka veliko napornega dela.
Pričakujete, da se boste še ukvarjali z igriščem za odbojko na mivki, Ipavčevo 17 in še nekaterimi investicijami?
Ne, naš pogled je obrnjen v prihodnost. Z omenjenimi investicijami se je podrobno ukvarjal Nadzorni odbor in na podlagi svojih ugotovitev predlagal angažiranje Državne revizijske komisije, Računskega sodišča in organov pregona. Ukvarjanje z zadevami, ki so se zgodile in ki jih dobro poznamo, je smotrno samo v luči izboljšanja krivulje izkušenj, ali po domače povedano, kot izogibanje načinom ravnanja, ki so se pokazali kot slabi. Osebno sem prepričan, da je v takih primerih veliko bolj pomembno, kaj je prav, kot pa, kdo ima prav.
Že na decembrski seji OS vas verjetno čaka rebalans proračuna za leto 2010 in kmalu za tem predloga proračunov za leti 2011 in 2012, še prej pa načrt razvojnih programov.
Da, decembrski rebalansi so na naši občini skoraj že pravilo in verjamem, da bodo Tisel in njegovi sledilci to predlagali tudi letos. Pred volitvami se je, zlasti na cestah, veliko dogajalo in najbolj elegantno je odgovornost za morebitna velika odstopanja od osnovnega odloka prenesti na novega župana in na nov občinski svet. Ključno je, da do druge polovice decembra ugotovimo natančno stanje prihodkov in odhodkov. Če bodo razlike med sprejetim proračunom in realizacijo večje, kot je načrtovan proračunski primanjkljaj in načrtovana kratkoročna in dolgoročna zadolžitev, bom osebno rebalansu nasprotoval. Oblast, ki je enajst mesecev od dvanajstih izvrševala proračun, mora prevzeti vsakršno odgovornost za svoja ravnanja in odločitve.
Glede načrta razvojnih programov in proračunov za naslednji dve leti je prezgodaj reči kar koli. Gre za teme, v katere se bo moral najprej poglobiti novi župan. Ustanovna seja je bila šele včeraj, uspeli smo šele potrditi mandate, izvoliti Komisijo za volitve in imenovanja, celotno vsebinsko delo pa nas še čaka. Bistvene spremembe se bodo začele dogajati predvidoma od februarja prihodnjega leta.
Novi župan Diaci naj bi menda neuradno že jemal nazaj nekatere predvolilne obljube glede konkretnih projektov?
Ne vem, kje ste to slišali, z njim sem v stalnem stiku in vem, da to zanesljivo ne drži. Če se bo pokazalo, da je luknja v občinskih financah večja, kot smo predvidevali, se bo verjetno treba kakšnemu projektu tudi začasno odpovedati. Konkretno bomo o tej temi lahko govorili šele po zaključnem računu proračuna.
Omenili ste tudi spremembo Statuta?
Na decembrski seji OS bomo predlagali uveljavitev nekaterih sprememb glede delovnih teles, kajti dosedanja praksa je pokazala, da jih imamo preveč in da od njih ni prave koristi. Večinoma so se številni odbori sestajali več ali manj le formalno, na njih pa je zelo redko prišlo do poglobljenih diskusij, ki bi olajšale odločanje na Občinskem svetu. Ne gre sicer za velike prihranke, je pa brez smisla, da se vrtijo tako rekoč v prazno.
Toda ti odbori so bili ena redkih možnosti, kako najzvestejšim strankarskim kadrom ponuditi nekaj drobtinic?
Da, vem, zato tudi pričakujem težave, ker za spremembe potrebujemo glasove dveh tretjin vseh svetnikov. Bolj kot za problem s težo bo šlo za test pripravljenosti strank za sodelovanje. A kot sem že rekel. Če ne bo šlo z močjo argumentov, bomo na pomoč poklicali »glas ljudstva«.
FK / Šentjurske novice, 23. 11. 2010
