S tem naslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Kljub zorani zemlji je bila v občini Šmarje pri Jelšah pred zadnjim deževjem še polovica pšenice neposejane. S težko pričakovano vlago se je sta nje občutno popravilo. Koru za, ki je letos kasneje dozore la, je na Šmarskem pospravjena s polj, prav tako vsi ostali pridelki.
Po republiškem , setvenem načrtu ima občina Šmarje pri Jelšah velike obveznosti. Pšenico naj bi posejali na 260 hektarih in je pridelali 480 ton. Ker gre za živinorejsko usmerjeno občino, se je s kmeti težje dogovarjati in sklepati pogodbe o setvi oziroma odkupu. Kljub temu so v Hmezadovern kmetijskem kombinatu v Šmarju optimisti. V tem času kmetijski strokovnjaki obiskujejo kmetije in se s proizvajalci dogovarjajo o pogojih kmetovanja in gospodarjenja v novem gospodarskem letu.
Sem sodi tudi sklepanje po godb in razgovori o oživljanju nekaterih proizvodenj, kot so prašičjereja, proizvodnja črne ga ribeza, malin in vzreja kun cev. V Kmetijskem kombinatu v Šmarju je stekla tudi akcija, s katero naj bi vinogradnikom ponudili razmeroma ugodna posojila za obnovo po zmrzali in toči poškodovanih vino gradov.
V Rogatcu pa pripravljajo prvi večji skupni pašnik za mlado govejo živino. Gre za površino 93 hektarov na nekdanjih plantažah jablan. Stara drevesa, ki so slabo rodila, so posekah, odstranili so grmičevje ter postavili ograje in napajališče za živino. Živina se bo na tem pašniku pasla že prihodnjo pomlad.
M. Agrež, Novi tednik, 7. 11. 1985
