Med 17. in 23. novembrom 2025 v splošnih knjižnicah po vsej Sloveniji praznujejo teden splošnih knjižnic. V teh dneh se bodo zvrstili različni dogodki, s katerimi knjižničarji izpostavljajo izjemen pomen in razširjenost obiskovanja splošnih knjižnic ter poudarjajo njihovo vlogo kot dostopnih, zaupanja vrednih in vključujočih prostorov znanja, kulture in povezovanja.
Projekt Knjižnice Šmarje pri Jelšah je nominiran za nagrado Združenja splošnih knjižnic. Nagrade bodo podeljene v četrtek v Valvazorjevi knjižnici Krško.
Knjižnična dejavnost v Sloveniji v različnih oblikah in pojavnostih je namenjena vsem prebivalcem in knjižnice so z razvejano knjižnično mrežo najbolj obiskane kulturne ustanove v slovenskem prostoru.
V letu 2024 je v Sloveniji delovalo 58 splošnih knjižnic, ki so imele skupaj 235 krajevnih knjižnic oz. enot in 13 bibliobusov. V knjižnice je bilo včlanjenih 435.133 članov, kar predstavlja 20,4 % celotnega prebivalstva Slovenije. Člani so knjižnice obiskali 8.630.820-krat. Splošne knjižnice so v letu 2024 imele v svojih zbirkah skupaj 12.236.330 enot knjižničnega gradiva, ki so si ga člani izposodili 21.358.188-krat.
Krajevni muzej Skazova hiša ter knjiga Franc Skaza in Šmarje pri Jelšah v 19. stoletju je projekt Knjižnice Šmarje pri Jelšah, ki je nominiran za nagrado Združenja splošnih knjižnic.
Knjižnice pomembno vplivajo na življenje posameznikov in skupnosti
Javnomnenjska raziskava, ki jo je februarja 2025 izvedlo Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s podjetjem Valicon, finančno pa jo je podprlo Ministrstvo za kulturo, je pokazala, da knjižnice niso le množično obiskane, ampak imajo tudi pomemben vpliv na življenja posameznikov in skupnosti.
Merjenje vpliva na nacionalni ravni izhaja iz Strokovnih priporočil in standardov za splošne knjižnice, kjer je zapisano osnovno poslanstvo knjižnice. To med drugim vključuje spodbujanje bralne kulture in bralne pismenosti, pridobivanje znanja, socialne vključenosti, aktivnega državljanstva in izboljšanja kvalitete življenja. Raziskava, v kateri je sodelovalo 1.013 respondentov je tako pokazala, da knjižnice niso le množično obiskane, temveč imajo tudi pomemben vpliv na življenja posameznikov in skupnosti.
Letos bo prvi Nacionalni dan stripa 22. novembra, ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra
Podrobni rezultati raziskave so objavljeni na spletni strani knjiznice.si, v njej pa kar osem od desetih anketirancev meni, da jim knjižnice pomagajo razvijati jezik, spodbujajo branje in širijo obzorja; šest od desetih uporabnikov pravi, da knjižnice omogočajo pridobivanje novega znanja za osebne interese in nudijo podporo pri izpolnjevanju delovnih in študijskih obveznosti; 7 od 10 uporabnikov meni, da knjižnice pomembno prispevajo k dobremu počutju ter jim pomagajo prihraniti čas in denar; šest od desetih uporabnikov pa pravi, da jim knjižnice omogočajo razvoj digitalnih spretnosti in dostop do tehnologij. Prav tako sedem od desetih prebivalcev doživlja knjižnico kot varno okolje, ki jim pomaga oblikovati stališča do družbe.
Knjižničarji skozi vse leto, še posebej pa v tednu splošnih knjižnic, z različnimi dogodki v prostorih knjižnic in izven njihovih zidov izpostavljajo različne knjižnične storitve in teme, ki so pomemben del strategije razvoja splošnih knjižnic in nepogrešljive za odprto in odgovorno družbo. V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, ki letos načrtuje prvi Nacionalni dan stripa (22. november, ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra), bodo v knjižnicah posebej izpostavili strip kot del raznolikega knjižničnega gradiva z razstavami, pogovori, delavnicami in drugimi spremljevalnimi aktivnostmi. Programi bodo objavljeni na spletnih straneh posameznih knjižnic.
