S tem nadnaslovom je bil na današnji dan pred 60 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
OBČINA ŠMARJE JE ENA IZMED DOTIRANIH KOMUN. ŽE TO NAM DOVOLJ ZGOVORNO POVE, DA SO JI SREDSTVA PIČLO ODMERJENA. PA VENDAR JE OSEMSTO TISOČ DINARJEV ZA TELESNO KULTURO V SORAZMERNO VELIKI OBČINI SMEŠNO MAJHNA ŠTEVILKA IN NI SE ČUDITI, ČE JE ŠIBKA MATERIALNA BAZA GLAVNI RAZLOG ZA STAGNACIJO TELESNE KULTURE NA ŠMARSKEM.
V Šmarju smo vrsto mimoidočih ljudi vprašali, če vedo, kje je občinski zveza za telesno kulturo. Zaman. Tudi pregledovanje napisov pred občinskima hišama ni dalo rezultatov. Ker je bil popoldan, odgovornih tovarišev ni bilo moč dobiti. Kaj pa zdaj? Pa smo se odločili, da gremo v Rogaško Slatino na obisk k jesenskemu prvaku 1. razreda podzvezne nogometne lige — k ekipi »Steklarja«.
V prijaznem zdraviliškem kraju smo hitro našli Stipeta Pešiča — trenerja nogometašev. Povedali smo mu, kako je bilo v Šmarju, on pa nam je pojasnil, da je sedež zveze za telesno kulturo v Rogaški Slatini. Z njegovo pomočjo smo kaj hitro uspeli poiskati Draga Aleksiča — predsednika zveze. Vlada Bračuna — dolgoletnega telesno-kulturnega delavca in Poldeta Koresa — učitelja telesne vzgoje. Zapletli smo se v zanimiv razgovor o težavah, problemih in uspehih na področju telesno-kulturne dejavnosti v občini. Nekaj misli iz tega razgovora vam tudi posredujemo.
Problemov in težav je veliko, pa vendar je jasen osnovni problem — preskromna finančna sredstva. Po rebalansu proračuna je občinska skupščina namenila za telesno kulturo osemsto tisoč dinarjev, čeprav je bil naj prej namenjen za to dejavnost kar cel milijon več. Ta sredstva so razdelili med osem telesnokulturnih organizacij in občinsko zvezo . Ni težko ugotoviti, da je prišlo bore malo na enega. Tovariši pravijo, da je še sreča, da obe steklarni podpirata oba nogometna kluba in da se telovadnice vzdržujejo s sredstvi šol, ker sicer … Pri takšnih sredstvih je seveda nemogoče realizirati kakršenkoli temeljitejši program, in dejavnost je, po mnenju omenjenih tovarišev, vidno padla. Npr.: dejavnost Partizana v Rogaški Slatini je skoraj popolnoma prenehala, dom oziroma telovadnica (katere vzdrževanje sta ne skoraj milijon dinarjev letno!) pa je v uporabi osemletke in industrijske steklarske šole.
Nekaj so si pomagali s sredstvi, ki jih participirajo od športne stave. Iz teh sredstev so nekaj investirali v Rogaški Slatini (dom) in nekaj v Kozjem pri gradnji barake, ki bi naj služila za garderobo, igranje namiznega tenisa itd. Sicer pa poglejmo, katere telesno-kulturne organizacije so v občini: »Steklar«, »Bratstvo« (Rogatec), kegljači in šahisti v Rogaški Slatini in Partizan sta društvi v Šmarju, Kozjem, Rogaški Slatini in v Bistrici ob Sotli. Še posebno pa je omembe vredna aktivnost šolskih športnih društev, ki so ustanovljena na sedmih osemletkah v občini. V preteklem letu so vsa društva (razen obeh nogometnih klubov, ki sta na vrhu v podzvezni nogometni ligi) več ali manj životarila, pa čeprav so v okviru možnosti storila precej za razvoj te lesne kulture. Omenimo naj še, da so košarkaši zaman čakali na tekmovanje, katerega bi morala organizirati ObZTK — Žalec in da so v Šmarju začeli z zelo uspešno rekreativno telovadbo. Sicer pa nam pomanjkanje prostora ne dopušča temeljitejšega pregleda dejavnosti v posameznih društvih.
Problemi so tu. O njih je razpravljal tudi svet pri šmarski občinski skupščini. Sredstva so os nova za telesno kulturo. Le-teh ni! Dejavnost pada, pa vendar je družbeno zelo koristna in nadvse potrebna. Ali ni to začaran krog? (pa ne le v občini Šmarje). Potrebno ga bo začeti reševati na najrazličnejše načine. (Večja članarina, večji prispevek gospodarskih organizacij, poenostavitev tekmovanj itd.). Več sredstev je potrebno zagotoviti tudi v proračunu občine, saj osemsto tisoč dinarjev ne krije niti petino minimalnih izdatkov. Če teh sredstev v proračunu občine ni, jih bo morala dati širša družbena skupnost, ki ji ni, ji ne more in ne sme biti vseeno, kako je s te lesno kulturo na šmarskem in na Kozjanskem, v krajih, ki so ji toliko dali.
Ko smo se vračali iz Rogaške Slatine, ki postaja vse modernejše zdravilišče, smo molčali. Nek do je prekinil molk: »Galič je dobil za to, da je podaljšal pogodbo s »Partizanom«, dvanajst milijonov — nas v Celju pa je druga liga stala preko štirideset milijonov.«
Drugi pa je, v mislih še vedno pri problemih, o katerih je tekel razgovor, rekel: »Osemsto tisoč dinarjev za telesno kulturo v šmarski občini pa res ni dovolj . . .«
D.Š., Celjski tednik, 7. 1. 1966
*cena časopisa: 50 par
