Reševanje Alposa se nadaljuje, še vedno pa ga spremljajo predvsem negativne informacije. Prisilni upravitelj Andrej Marinc ocenjuje, da so poslovni rezultati šentjurske družbe od konca marca pa do konca avgusta slabši od načrtovanih in da je sanacija Alposa skoraj nemogoča. Uprava je nasprotno še vedno optimistična, saj vidi rešitev v dopolnitvi programa finančnega prestrukturiranja družbe in ponoven zagon celotne cevarske industrije. Jesen je prinesla tudi štrajk v Alposovi tovarni v Srbiji in podatek, da je Mirjan Bevc navkljub krizi v podjetju med najbolje plačanimi slovenskimi menedžerji.
Mirjan Bevc je po podatkih časnika Dnevnik lani zaslužil 250 tisoč evrov bruto in se znašel na seznamu najbolj plačanih slovenskih menedžerjev. Presenetljivo je to, da je Bevc na lestvici (zasedel je 49. mesto) edini izmed direktorjev, katerih podjetje se je znašlo na robu prepada.
Alpos je sicer pred dnevi objavil sporočilo za javnost, da je v zaključni fazi priprave programa finančnega prestrukturiranja družbe, ki bo realno omogočil izvedbo prisilne poravnave. Poleg tega so se pohvalili, da intenzivno izvajajo ukrepe za racionalizacijo poslovanja in da so zmanjšali obseg plač vseh vodilnih delavcev. In Bevc bo očitno v letu 2010 zaslužil »samo« še dobrih 120 tisoč evrov bruto, saj so se »plače uprave Alposa v tekočem letu prepolovile v primerjavi s preteklim,« so zapisali v vodstvu in dodali, da se intenzivirajo tudi razgovori z bankami, največjimi upnicami, v smislu njihovega dogovora za doseganje prisilne poravnave. »V tretjem kvartalu v primerjavi s prvo polovico tekočega leta v poslovni skupini dosegamo povečan obseg proizvodnje in prodaje metalurških družb še posebej na lokacijah v Šentjurju in v Aleksincu. V ostalih družbah v poslovni skupini z nemetalurškimi dejavnostmi se poslovanje v večji meri odvija v skladu s predvidenimi poslovnimi načrti,« piše uprava Alposa.
Prisilni upravitelj pesimističen
Manj optimističen pa je prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki ugotavlja, da rezultati Alposa med koncem marca in koncem avgusta bistveno odstopajo od tistih, ki jih predvideva načrt finančne reorganizacije. Po njegovi oceni bi bil to lahko zadosten razlog za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki pa ga še ne namerava vložiti. »Z ukrepanjem bom počakal še do sprejema rednega poročila za september,« navaja Marinc, ki meni, da Alposov načrt finančne prestrukturacije vsebuje predpostavke, ki jih ni mogoče uresničiti. Zato 106 upnikov, ki so prijavili za 213 milijonov evrov terjatev poziva, da so pred glasovanjem za prisilko previdni. Marinc meni, da bo navkljub veliki pripravljenosti upnikov za pomoč težko najti način, kako sanirati Alpos.
Sporno posojilo, stavka v Srbiji
Prisilni upravitelj je pri pregledovanju terjatev ugotovil tudi nekatere nepravilnosti, saj je dal Alpos svoji hčerinski družbi poroštvo za najem posojila brez soglasja sodišča. Poleg tega je pet od 12 Alposovih hčerinskih družb kapitalsko neustreznih, dve pa sta na robu tega. Osem podjetij posluje z izgubo iz poslovanja, veliki večini teh družb pa je glede na leto 2009 upadel promet. Alposove družbe v tujini pa beležijo brez izjeme več kot desetkrat slabše rezultate poslovanja kot lani.
Težave ima Alpos tudi v svoji tovarni v Aleksincu, ki jo vodi Janez Jenšterle. Delavci so se sredi oktobra odločili za petdnevno stavko, ki se je končala, ko je vodstvo izplačalo plače za avgust, septembrske plače in povračilo potnih stroškov pa naj bi delavci prejeli do konca septembra. Zanimivo je tudi poročanje spletnega portala Aleksinacnews.com, ki piše, da bi lahko Alpos v prihodnjih mesecih postal del afere Hypo, ker naj bi bili številni krediti vzeti ravno pri tej banki, zavarovani pa s hipotekami sumljivih vrednosti …
Bevc: Ključen je zagon cevarske proizvodnje
Vodstvo Alposa je bilo v zadnjih mesecih zelo skopo z informacijami za medije, je pa Mirjan Bevc pred dnevi spregovoril za Delo. Povedal je, da o stečaju ne razmišlja in da bo dogovor z upniki omogočil Alposu poplačilo finančnih obveznosti in omogočil zagon celotne cevarske proizvodnje v vseh štirih njegovih tovarnah.
»Problem cevarske proizvodnje je, da je kapitalsko intenzivna in pri mesečni predelavi 12.000 ton jeklenih trakov potrebuje od pet do šest milijonov evrov finančnega vložka oziroma 15 milijonov evrov za financiranje trimesečnega proizvodnega cikla,« je za Delo pojasnil Bevc. Zavrnil je namige o financiranju »privatizacijskih zgodb« in dodal, da je Alpos med letoma 2005 in 2008 z najetimi poceni krediti kupil cevarne v Srbiji, BIH in na Poljskem ter obnovil proizvodnjo v Šentjurju. Toda zgodila se je recesija, ki je sesula metalurški trg.
»Danes ocenjujem za napako predvsem dejstvo, da od našega največjega lastnika, družbe Arcelormittal iz Ostrave s pravimi lastniki iz Indije, ki ima 38-odstotni kapitalski delež, nismo odločneje zahtevali, naj postane aktivni lastnik in v Alpos vlaga svoja sredstva, temveč smo razvoj gradili izključno z najetimi bančnimi krediti,« analizira Bevc.
L.H. / Šentjurske novice, 27 .10. 2010
Upravitelj predlaga stečaj Alposa – Poslovni Dnevnik, 3. 11. 2010
