V Podsredi je ob koncu tedna potekal 27. Praznik kozjanskega jabolka, ena osrednjih prireditev Kozjanskega parka, ki v ospredje postavlja visokodebelne travniške sadovnjake, stare sadne sorte, lokalne pridelovalce in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine.
Kljub nekoliko deževni soboti je kraj obiskalo veliko obiskovalcev, na 153 stojnicah pa se predstavlja več kot 178 razstavljavcev.
Sobotni del se je začel s slavnostnim odprtjem. Po Zdravljici v izvedbi projektnega mladinskega pevskega zbora OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Lesično ter projektnega ansambla nekdanjih učencev obeh šol je zbrane nagovorila direktorica Kozjanskega parka Valerija Slemenšek.
Spomnila je, da se je prireditev v 27 letih iz lokalnega dogodka razvila v enega večjih okoljskih dogodkov v Sloveniji, pri tem pa izpostavila predvsem pomen sodelovanja z ljudmi, ki na območju Kozjanskega živijo in obdelujejo zemljo.
Predstavila je tudi nekatere aktualne aktivnosti Kozjanskega parka na področju visokodebelnih travniških sadovnjakov. Letos so na približno petih hektarjih obrezali drevesa zainteresiranih lastnikov, kupili okoli dva hektarja veliko zemljišče za lastno drevesnico, v kateri sicer letno vzgojijo približno 2.500 sadik, v okviru kohezijskega projekta pa jih nameravajo dodatnih 3.000 razdeliti sadjarjem z območja Nature 2000 Kozjansko. Še oktobra naj bi se začela tudi obnova tako imenovane Tončkine hiše, kjer naj bi prihodnje leto zaživel center za območja Natura 2000.
Županja Občine Kozje Milenca Krajnc je poudarila, da praznik ni namenjen zgolj jabolku, ampak tudi predstavitvi ljudi, njihovega znanja, lokalnih pridelkov in drugih dejavnosti na Kozjanskem. Spomnila je tudi na nedavno prejeti zlati certifikat ISSO 2026 ter opozorila na pomen nadaljnjega razvoja kmetijstva, gospodarstva in turizma ob sočasnem ohranjanju narave.
Slavnostni govornik je bil Zdravko Počivalšek, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije. V govoru je spomnil na razvoj prireditve od prvih, precej skromnejših izvedb do današnjega obsega. Praznik je po njegovih besedah skozi leta postal simbol odnosa do zemlje, dela in znanja, kot pomemben dosežek pa je izpostavil tudi povezovanje razvoja območja z varovanjem narave.
Med stojnicami kljub dežju živahno
Po uradnem odprtju se je dogajanje preselilo med stojnice po Podsredi. Kljub dežnim kapljam se je med njimi ustvarila živahna gneča, obiskovalci pa so se ustavljali pri sadjarjih, ekoloških kmetijah, domačih in umetnostnih obrtnikih, društvih, šolah ter drugih ponudnikih.
Osrednja nit ponudbe je bilo seveda jabolko v najrazličnejših oblikah. Med stojnicami je bilo mogoče poskusiti in kupiti sadje, sokove, različne domače izdelke in sladice, iz prostora, kjer je potekalo tekmovanje v pripravi zavitka, pa se je širil vonj po sveže pečenem jabolčnem štrudlu. Dodaten kulinarični del je ponudila Kuhna na jabki, dogajanje pa so čez dan spremljali glasbeni in kulturni nastopi ter dejavnosti za otroke.
Tekom našega obiska smo o vtisih vprašali tudi nekaj obiskovalcev. Nina, ki je bila na prazniku s svojo družino, nam je zaupala: “Na praznik pridemo skoraj vsako leto. Najbolj nam je všeč, da na enem mestu srečaš toliko domačih ponudnikov in vedno odkriješ še kaj novega.”
Zadovoljen pa je bil tudi domačin Darko: “Vreme letos ni najbolj idealno, ampak nas to ni odvrnilo. Prišli smo predvsem zaradi sejma, domačih izdelkov in vzdušja, ki je tukaj vsako leto v naši Podsredi nekaj posebnega.”
Osemnajsti Carjevič leta prihaja z Bizeljskega
Eden osrednjih trenutkov odprtja je bila tradicionalna razglasitev Carjeviča leta, priznanja za najskrbnejšega lastnika travniškega sadovnjaka. Letos so ocenjevali 14 lastnikov, največ točk pa je prejel Marijan Kelhar iz Vrhovnice na Bizeljskem, ki z družino gospodari na kmetiji Pri Šprajcu.
Kelharjevi obdelujejo približno osem hektarjev travinja in travniških sadovnjakov. Med posebnostmi njihove domačije so tudi približno 300 let stare hruške, ki še vedno rodijo, v njihovih duplih pa najdejo življenjski prostor različne živali. V sadovnjakih sicer prevladujejo jablane, posebno mesto pa imajo tudi pišeške marelice.
Na odprtju so podelili še tri nove certifikate kolektivne blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park. Prejeli so jih Kmetija Klaužar, Čebelarstvo Peček in Bogdan Rahten z Vilinsko dolino. V znamko je tako vključenih že 40 ponudnikov pridelkov, izdelkov in storitev.
Izbrali štrudlmojstrco in iskali najdaljši olup
Praznik je tudi letos spremljalo tradicionalno tekmovanje za naziv štrudlmojstr-ca 2026. Najbolje se je odrezala ekipa Izobraževalnega centra Piramida, drugo mesto je pripadlo Društvu kmetic Ajda, tretje pa Slovenskemu društvu za celiakijo.
Precej spretnosti je zahtevalo tudi tekmovanje v lupljenju jabolka na čim daljši neprekinjeni olup. Najuspešnejša je bila Olga Simončič, ki ji je uspelo olupiti kar 469 centimetrov dolg olup. Blaž Bah je z 261 centimetri osvojil drugo, Polona Trstenjak pa z 226 centimetri tretje mesto.
Letošnji praznik je prinesel še eno pridobitev. Razkrili so Krivopecelj, nov pitnik v obliki jabolka, ki ga je iz lipiškega kamna izdelal lokalni ustvarjalec Franci Černelč, avtor kamnitega sadjarskega trona.
V nadaljevanju si poglejte video in fotografije s praznika:
In še fotografije:
