Število tujih prebivalcev v Sloveniji zadnja leta močno narašča. V lokalnih okoljih se srečujejo s težavami, predvsem pri komuniciranju s starši ter otroki, ki ne obvladajo slovenskega jezika, za njegovo učenje pa nekateri ne kažejo pretirane zagretosti.
S tovrstnimi težavami se vse pogosteje srečujejo tudi v občini Rogaška Slatina, kjer je tujec že vsak sedmi prebivalec. Zadnji “incident” je izbruhnil v lokalnem vrtcu, odpira pa vprašanje, koliko priti tujim priseljencem naproti z jezikovnim prilagajanjem, koliko pa pospešiti njihovo učenje jezika ter spoznavanja kulture države, v katero so se priselili, oziroma kako k temu pristopiti.
V zadnjih dneh je po družbenih omrežjih prah dvignila novica, da v Vrtcu Rogaška Slatina povabljene mame otrokom (slovenskim in tujim) prebirajo pravljice tudi v albanščini in ukrajinščini.
Načrtovano ponovno branje v albanščini je zmotilo nekatere starše, zgodba pa se je hitro razširila po družbenih omrežjih in medijih.
Kritiki menijo, da bi moral vrtec več pozornosti nameniti slovenščini, oziroma učenju slovenskega jezika tudi pri vključenih tujih otrocih, vodstvo pa pojasnjuje, da z občasnim predstavljanjem drugih kultur spodbujajo vključevanje priseljenskih otrok.
Zgodbo je 20. oktobra objavila Nova24TV na podlagi pričevanja anonimnega starša. Po njegovih navedbah naj bi vzgojiteljica na roditeljskemu sestanku pojasnjevala, da je v eni od njihovih skupin skoraj polovica otrok tujcev, večinoma albansko govorečih, starše pa je podučevala o strpnosti do tujcev in multikulturnosti. V vrtcu so to izvajali na na način, da bo “čisto vsak otrok v skupini, v vrtcu, gojil svojo etnično pripadnost, svojo kulturo, svoje običaje in svoj jezik”. Eden od načinov je bil branje pravljic vsem otrokom v skupini v tujih jezikih – ukrajinščini in albanščini.
Staršu slovenskega otroka iz skupine, ki je nasprotoval tovrstnemu pristopu, je vzgojiteljica na individualni govorilni uri pojasnila, da pri multijezikovnem pristopu vztraja ter da je v preteklosti k branju povabila albansko in ukrajinsko mamo, letos pa je načrtovala povabiti še eno albansko bralko pravljic.
Starš je takšnemu pristopu nasprotoval, ker meni, da potiska slovenščino v ozadje in otežuje vključevanje otrok priseljencev. Kot je dejal, mu je vzgojiteljica predlagala, da naj njegov otrok med dejavnostjo ostane doma ali se umakne iz skupine.
Na zgodbo so se odzvali lokalni odločevalci
Svoj pogled je javno predstavil tudi Nino Ivačič, ki je predstavnik staršev v svetu zavoda vrtca. Poudarja, da je z vzgojiteljicami in splošnim delovanjem vrtca zadovoljen, vendar branju v jezikih priseljencev nasprotuje.
Kot je zapisal, so ga na dogajanje opozorili drugi starši, temo pa je odprl na svetu staršev. Odziv odgovornih je opisal kot aroganten in dejal, da so se sklicevali na avtonomnost vzgojiteljice. “Sam sem temu nasprotoval in pozval vrtec, naj deluje v obratni smeri in naj raje priseljence seznani z našim jezikom,” je zapisal.
Ko se je zgodba razširila po družbenih omrežjih, kjer imajo uporabniki o dejanju deljena mnenja, sta svoja pogleda predstavila tudi slatinski podžupan in predsednik občinskega odbora SDS Jani Božak ter občinska svetnica mag. Andreja Flucher, izvoljena na listi SD.
Božak napoveduje zavzemanje za spremembo kurikuluma, v katerem želi jasnejše poudarke o slovenščini, slovenski kulturi in tradiciji. Druge jezike dopušča kot pomoč pri začetnem sporazumevanju, vendar poudarja, da “mora biti cilj čim hitrejše osvajanje slovenskega jezika in uspešna integracija teh otrok v slovensko družbo”.
Flucherjeva prav tako poudarja pomen slovenščine, vendar občasnega poslušanja drugega jezika ne vidi kot grožnje. “Pomembno je, da dejavnost spremljata razlaga in pogovor v slovenščini, da jo lahko razumejo vsi,” je zapisala. Otroci po njenem potrebujejo čas in občutek sprejetosti, priseljeni odrasli pa se morajo truditi pri učenju slovenščine. Staršem priznava pravico do pomislekov, vendar poziva k razpravi brez žaljivk in napadov zaradi porekla.
Po najnovejših podatkih Statističnega urada RS je na začetku leta 2026 v občini Rogaška Slatina živelo 11.679 prebivalcev, od tega 1.601 tujih državljanov. Ti tako predstavljajo 13,7 odstotka občanov, kar pomeni, da je tujega državljanstva približno vsak sedmi prebivalec občine.
V zadnjem desetletju se je število tujih državljanov v Rogaški Slatini več kot podvojilo. Leta 2016 jih je bilo 704 oziroma 6,4 odstotka vseh prebivalcev, do leta 2026 pa se je njihovo število povečalo za 897 oziroma 127,4 odstotka.
Medtem ko se je skupno število občanov v tem obdobju povečalo za 721, se je število slovenskih državljanov celo zmanjšalo za 176. Celotno povečanje števila prebivalcev občine je torej mogoče pripisati rasti števila tujih državljanov.
Trend narašča
Tuji državljani v Sloveniji: več kot 224 tisoč, med njimi skoraj 40 tisoč državljanov Kosova z dovoljenjem za prebivanje
Po podatkih SURS je 1. januarja 2026 v Sloveniji živelo 224.413 tujih državljanov, kar predstavlja 10,5 odstotka vseh prebivalcev države. Skupno je imela Slovenija 2.135.107 prebivalcev.
Državljani Kosova so po evidencah Ministrstva za notranje zadeve druga najštevilčnejša skupina tujcev z dovoljenjem za prebivanje, takoj za državljani Bosne in Hercegovine.
Lansko leto so v Sloveniji 19,2 % vseh otrok (3.254) rodile tuje državljanke, med njimi so jih 22 % oziroma približno 716 rodile državljanke Kosova, kar predstavlja približno 4,2 % vseh novorojenčkov.
V slatinskih osnovnih šolah je po našem lanskem poizvedovanju okoli 5 odstotkov otrok kosovske, oziroma albanske narodnosti. Z vprašanji glede tega smo se obrnili tudi na slatinski vrtec, podatke bomo objavili, ko jih prejmemo.
“Slovenščina je in ostaja jezik vzgojno izobraževalnega dela v našem vrtcu.”
Ob tem so se glede zadeve že odzvali v samem vrtcu. Ravnateljica Katja Potočnik v odzivu zagotavlja, da: “Slovenščina je in ostaja jezik vzgojno izobraževalnega dela v našem vrtcu.” Pravi, da je njihov prvi cilj pri otrocih iz drugih jezikovnih okolij čim hitrejše in čim bolj naravno osvajanje slovenščine, saj je to temelj za vključevanje v vrtec, šolo in družbo.
Hkrati zagovarja spoštovanje njihovega maternega jezika in kulturne identitete. “Otrok in družina sprejemata slovenski jezik in pravila okolja, okolje pa spoštuje njihov jezik, kulturo in identiteto,” pojasnjuje.
Predstavljanje slikanic ali običajev iz drugih kulturnih okolij opisuje kot občasne dejavnosti, namenjene spoznavanju različnosti, zaupanju in sodelovanju. Po njenih besedah se otroci lažje vključujejo in učijo novega jezika, kadar se počutijo varne in sprejete. Dodaja, da bodo še naprej delovali v skladu z zakonodajo in kurikulumom, njihovi otroci iz drugih jezikovnih okolij pa po njeni oceni do vstopa v šolo suvereno govorijo slovensko. Vrtec sicer obiskuje 411 otrok.
