S tem naslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Švicar Kurt Müller podaril Rogaški Slatini dragocene umetnine
Rogaška Slatina je ponovno bogatejša za še eno kulturno pridobitev. V prostorih tamkajšnjega zdravilišča so namreč odprli Muzej grafičnih umetnin, ki jih je tej ustanovi daroval švicarski zbiratelj grafik in dolgoletni gost rogaškega zdravilišča Kurt Müller. Na ta način bodo še bolj popestrili kulturno dogajanje in turistično ponudbo v tem znanem letoviškem kraju.
Ob odprtju muzeja so pripravili tudi bogat kulturno-umetniški program, na katerem so nastopili Zdraviliški orkester z dirigentom zagrebške opere, rogaški moški pevski zbor in številni recitatorji. Prisostvovali pa so mu, poleg velikega števila obiskovalcev, tudi nekateri ugledni predstavniki kulturnega in družbenopolitičnega življenja v tem kraju.
Darovane zbirke grafičnih del so izraz posebne zahvale Kurta Müllerja Zdravilišču v Rogaški Slatini, kjer so mu po njegovem prepričanju prav tu povrnili že močno ogroženo zdravje. Zbirka umetnin obsega grafične upodobitve od 16. do 19. stoletja, dodani pa soji še stari pergamenti iz 14. stoletja. Vsak kos je star okrog 100 let. Prostor za darovalčeve umetnine so našli v najstarejši stavbi v Rogaški Slatini, ki jo popularno imenujejo Stara direkcija. Ta več kot 200 let star objekt so sedaj v okviru redne adaptacije prenovili in v zgornji etaži v 6 razstavnih sobah uredili muzejski prostor. Tu bo zaenkrat na ogled pregledna razstava prvih 50-tih tematskih zbirk, grafičnih listov vseh grafičnih tehnik, risb in akvarelov, še nekaj drugih grafik pa bodo eksponirali v Pivnici, kjer običajno potekajo tovrstne razstave. Avtor ima v Švici še okoli 200 podobnih zbirk in vse namerava postopoma prenesti v Rogaško slatino.
V zbirki prevladujejo grafične upodobitve o Jugoslaviji. Tega je 10 zbirk, vsega skupaj torej okoli 70 slik. Med zanimivimi bi veljalo omeniti stare vedute o Sloveniji, Beogradu, Srbiji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Istri, grafike o otroštvu in stoletnici pariške mode, ter še nekaj tihožitij z motivi iz živalskega in rastlinskega sveta, zbrana pa so tudi grafična dela dosedanjih držav Avstrije, Italije, Madžarske, Romunije, Grčije in še ne katerih drugih.
Vse to je Kurt Müller začel zbirati pred približno 35 leti. Leta 1970 je imel v razstavnem prostoru Pivnica samo stojno razstavo, ki je naletela na velik odmev. To ga je vzpodbudilo, da se je začel vse bolj zagnano ukvarjati z idejo, da bi v Rogaški Slatini odprl svojo stalno zbirko. Vzpostavil je stike z vodstvom zdravilišča, ki so bili navdušeni nad njegovo zamislijo in sojo sedaj, ko so našli primeren prostor za muzej, na veliko veselje švicarskega gosta tudi uresničili. Darko Bizjak, direktor Zdravilišča, torej ustanove, ki soji bile podarjene te umetnine, je ob tem dogodku povedal naslednje: »Odločitev Kurta Müllerja smo sprejeli z velikim navdušenjem. To je zares izjemen dogodek, ne samo za Rogaško Slatino, temveč za vso Slovenijo. Vse to smo snovali že več kot 10 let in naposled nam je uspelo. Rogaška Slatina kot znani turistični kraj gotovo potrebuje takšno bogatitev svoje ponudbe na področju kulture. Pričakujemo velik odziv med ljubitelji likovne umetnosti, sicer pa je to pokazala že sama otvoritev muzeja. Seveda bodo v začetku večji interes kazali tuji gostje, ki imajo pač drugačen odnos do umetnosti, kot ga imamo žal včasih sami. Mislim pa, da bo odprtje te zbirke pomenilo tudi neko vrste vzgoje, in da bomo v novih razstavnih prostorih videvali tudi domače obiskovalce. Le tako bo ta muzej resnično zaživel in deloval po naših željah in potrebah.«
Kurt Müller je doma v majhnem švicarskem kraju Emmen v bližini Luzerna ob vierwaldstätskem jezeru. Letos bo dopolnil 65 let. Deset semestrov je študiral umetnostno zgodo vino in arheologijo, potem pa je postal trgovec. Leta 1957 se je posvetil izključno trgovini z umetniškimi slikami. Najprej je želel zbirati dela starih nizozemskih slikarjev, vendar te želje zaradi finančnih razlogov ni mogel uresničiti. Zato je pred približno 40. leti prešel na grafiko in v vsem tem času zbral to ogromno zbirko. V Zürichu ima svojo umetniško galerijo.
Pred leti je hudo zbolel. Po operaciji žolča in preboleli težki zlatenici-hepatitisu so mu priporočali zdravljenje v Rogaški Slatini, kjer mu je z intenzivno terapijo tamkajšnjih zdraviliških delavcev kmalu uspelo okrevati.
Robert Gorjanc, Novi tednik, 11. 7. 1985
