V minulih tednih na Kozjansko.info niste mogli brati o novih domnevnih nepravilnostih pri ravnanju z otroki v eni od dislociranih enot vrtca Šmarje pri Jelšah. Saj ne, da sredi julija tudi v naše uredništvo ne bi prišlo anonimno pismo, ki ga naj bi domnevno napisali “starši oddaljene in skrite enote šmarskega vrtca,” kot je bilo podpisano.
Pa vendar smo v času kislih kumaric, ko mediji hvaležno pograbijo vsakršno zgodbo, ki bi pritegnila javnost, sploh če se tiče naših “malih zakladkov”, k obravnavi napisanega pristopili s potrebno kritično distanco. Po preverjanju vsebine zgodbe pri zanesljivih in z njo neobremenjenih virih smo ugotovili, da so obtožbe v največji meri neosnovane, morebitne manjše nepravilnosti pa izven domene javnega interesa.
Posledično o “še eni aferi v šmarskem vrtcu” na Kozjansko.info nismo pisali, za razliko od nekaterih drugih medijev. A to ne pomeni, da teme nismo zaznali, se z njo ukvarjali, temveč zgolj, da smo jo preverili in prišli do zaključkov, ki po naši presoji niso bili vredni javne objave.
Če je pri ravnanju z otroki v vrtcu res bilo kaj spornega, bo na koncu povedala pristojna institucija, v tem primeru Zavod RS za šolstvo. Primer namreč preučuje šolski inšpektorat.
Žvižgači zaželjeni, ampak …
In prijava pristojnim inštitucijam, ko gre pri izvajanju javnih storitev oziroma služb res kaj narobe, je pravi način ravnanja. Seveda pa se je smiselno tudi obrniti na medije, kadar pristojne službe zatajijo ali jim morebitni prijavitelj iz tehtnega razloga ne zaupa, da bodo svoje delo ustrezno opravile. Zato smo tukaj mediji kot sedma sila oz. pregovorno četrta veja oblasti, ki v javnem interesu na svoj način nadzira tri formalne.
Novinarji smo zato naklonjeni izpovedim žvižgačev o nepravilnostih in umazanijah v zakulisju javnih ali drugih inštitucij. A pri tem je bistveno, da žvižgač zaupa mediju, oziroma novinarju svojo identiteto, četudi se noče javno izpostavljati. Novinar namreč preko vira presoja kredibilnost zgodbe, in kadar je vir prikrit tudi novinarju, to stori bistveno težje.
Mnogi se bojijo novinarju razkriti identiteto, vendar je ravno novinar tisti, ki stoji in pade pri zaščiti svojih virov. Povedano drugače, za novinarja je zaščita vira sveta, saj je zaupanje temelj novinarstva, in če novinar izda, kdo je njegov vir, s tem zapravi zaupanje in je v bistvu konec njegove novinarske kariere.
Zato je pri anonimnih pismih, katerih avtorji svoje identitete ne zaupajo niti novinarju, s strani medija potrebna toliko večja previdnost, da ne rečem skepsa. V zadnjem času je namreč postalo popularno medsebojno obračunavanje preko anonimnih pisem medijem, katerega namen je lahko doseganje povsem zasebnih individualnih interesov. Takšne prakse v domačem okolju zaznavamo tudi na Kozjansko.info.
Žvižgači so torej zaželjeni, vendar je za kredibilnost njihove zgodbe pomembno, da se novinarju razkrijejo. Vsaj za Kozjansko.info lahko zagotovim, da bo identiteta “žvižgača” skrbno varovana. Tako bo novinar lažje preveril tehtnost zgodbe, vir pa bo ostal varovan tudi, če bo presodil, da zgodbe ni, oziroma objava ne služi javnemu interesu.
