Celje je v sredo gostilo regijsko srečanje obrtnikov in podjetnikov, na katerem so predstavniki gospodarstva brez olepševanja spregovorili o stanju v državi, poslovnem okolju in pričakovanjih do prihodnje vlade.
V prostorih celjske območne zbornice so si bili udeleženci enotni: slovensko gospodarstvo potrebuje stabilno in predvidljivo okolje, brez novih obremenitev in nenehnega eksperimentiranja z zakonodajo.
“Čas je za okolje, ki obrtnikom ne bo metalo polen pod noge, temveč jim bo omogočilo razvoj,” je bilo osrednje sporočilo srečanja.
Kritična ocena vladnega mandata
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornica Slovenije Blaž Cvar je v uvodu ocenil gospodarsko politiko vlade, ki jo vodi Robert Golob. Po njegovih besedah se je mandat začel obetavno, predvsem zaradi ukrepov ob grozeči energetski krizi.
“Na začetku je bilo nekaj spodbudnih potez. Regulacija cen električne energije in vključitev malega gospodarstva sta bila koraka v pravo smer,” je dejal Cvar in spomnil na večmesečna pogajanja z vlado.
Toda po tem začetnem obdobju se je po oceni zbornice odnos do gospodarstva občutno poslabšal. Obrtniki in podjetniki opozarjajo, da se je v zadnjih letih nabralo več kot 20 novih obremenitev – od administrativnih do finančnih.
Med najpogosteje omenjenimi so spremembe obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo, dvig minimalne plače, višje trošarine ter podražitve energentov. Posamezni ukrepi morda ne predstavljajo velikega bremena, poudarjajo podjetniki, vendar njihov skupni učinek občutno povečuje stroške poslovanja.
Dvig minimalne plače sproža verižne učinke
Cvar je posebej opozoril na posledice 16-odstotnega dviga minimalne plače. “Minimalna plača sama po sebi ni problem. Težava je pritisk, ki ga povzroči na celotno plačno strukturo. Če se minimalna plača dvigne za 16 odstotkov, je treba ustrezno popraviti tudi vse ostale plače,” je poudaril.
Po njegovih besedah takšne odločitve prihajajo v času skromne gospodarske rasti in že obstoječih obremenitev, kar lahko ustvarja dodatne inflacijske pritiske in zmanjšuje konkurenčnost podjetij.
Podjetniki zahtevajo stabilno in predvidljivo okolje
Po mnenju obrtnikov je ena največjih težav slovenske gospodarske politike nepredvidljivost. “Gospodarstvo ne more poslovati v političnem okolju, kjer se stalno eksperimentira. Naslednja vlada mora jasno povedati, kaj nas čaka v prihodnjih letih – predvsem pa, da novih obremenitev ne bo,” je poudaril Cvar.
Ob tem je dodal, da je zbornica v zadnjih letih na številnih področjih pripravila konkretne predloge za izboljšanje poslovnega okolja, vendar politika pogosto ni prisluhnila niti gospodarstvu niti stroki.
Simič: Davčni sistem potrebuje korenite popravke
Na srečanju je sodeloval tudi davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je predstavil svoj pogled na davčno politiko in opozoril na nujnost razbremenitve dela.
Po njegovem mnenju slovenski davčni sistem premalo spodbuja podjetništvo in gospodarsko aktivnost. Med predlogi je omenil zmerno znižanje davčnih stopenj, poenostavitev davčnega sistema ter večjo fleksibilnost za podjetnike.
Predlaga tudi razmislek o višjem pragu prihodkov za normirane samostojne podjetnike ter odpravo nekaterih davčnih obremenitev, ki po njegovem mnenju zavirajo razvoj.
“Ne govorim o drastičnih znižanjih davkov, ampak o zmernih spremembah, ki bi ustvarile bolj stimulativno poslovno okolje,” je poudaril. Po njegovih besedah bi bilo smiselno razmisliti tudi o znižanju najnižje stopnje dohodnine s 16 na 10 odstotkov in najvišje s 50 na 40 odstotkov.
“Ko tujci pridejo v Slovenijo z idejo, da bi tukaj poslovali, so sprva zelo optimistični. Ko pa pogledajo naše davčne stopnje, se pogosto začudijo,” je dodal.
Simič je opozoril tudi na pogosto politično razpravo o rekordnih dobičkih podjetij. “V javnosti poslušamo, da ima gospodarstvo rekordne dobičke, a številke je treba brati v kontekstu. Velik del teh dobičkov ustvarijo največja podjetja, medtem ko so razmere pri manjših podjetnikih precej drugačne,” je dejal.
Več svobode za samostojne podjetnike
Davčni strokovnjak se je dotaknil tudi položaja samostojnih podjetnikov, za katere meni, da bi potrebovali več fleksibilnosti pri poslovanju.
Po njegovem mnenju bi morala država omogočiti večjo prilagodljivost pri odpiranju in zapiranju dejavnosti, saj so številne podjetniške dejavnosti sezonske narave. “Če nekdo odpre ali zapre s. p., bi to moralo biti povsem normalno poslovno odločanje. Veliko dejavnosti je sezonskih, država pa jih pogosto omejuje z birokratskimi pravili,” je dejal.
Opozoril je tudi, da Slovenija zaradi relativno visokih davčnih obremenitev izgublja del kadra in podjetniških projektov v tujino. “Veliko slovenskih strokovnjakov danes dela za tuje naročnike iz drugih držav, kjer so pogoji poslovanja ugodnejši. To je realnost, ki bi jo morali v Sloveniji resno vzeti,” je dodal.
Podjetja opozarjajo na izgubo konkurenčnosti
O konkretnih posledicah novih obremenitev je spregovoril tudi direktor podjetja Celjske mesnine Izidor Krivec. Po njegovih besedah dodatni stroški in naraščajoča birokracija neposredno zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih podjetij na tujih trgih.
“Vsaka nova obremenitev pomeni dodatne stroške, ki jih moramo nekako pokriti. Če jih ne moremo prenesti na cene, se zmanjšuje naša konkurenčnost,” je opozoril.
Podjetja zaradi takšnega okolja po njegovih besedah težje načrtujejo razvoj in investicije, kar lahko dolgoročno vpliva tudi na gospodarsko rast.
Na srečanju so večkrat opozorili tudi na vse večjo razliko med pogoji poslovanja v Sloveniji in državami v regiji. Po mnenju govorcev imajo podjetniki v državah, kot sta Hrvaška ali Srbija, pogosto ugodnejše davčne pogoje in manj administrativnih ovir.
Prav zaradi tega se del slovenskih podjetnikov odloča za poslovanje v tujini ali za opravljanje storitev za tuje naročnike, kar po mnenju sogovornikov pomeni izgubo razvojnega potenciala za slovensko gospodarstvo.
Poziv prihodnji vladi
Zaključek srečanja je bil jasen – slovensko gospodarstvo potrebuje stabilen zakonodajni okvir, manj birokracije in razbremenitev dela. Obrtniki in podjetniki so poudarili, da od politike ne pričakujejo posebnih privilegijev, temveč predvsem predvidljivo poslovno okolje in več dialoga med gospodarstvom, politiko in stroko.
Po njihovem mnenju bodo prav takšni pogoji ključni, če želi Slovenija ohraniti konkurenčno gospodarstvo ter ustvariti prostor za nove investicije, razvoj podjetij in delovna mesta.
