Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Ob svetovnem dnevu zdravja v središču starejši, katerih število izrazito narašča


  
V središču pozornosti ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, so letos starejši in odprta vprašanja, ki jih sprožajo zmožnosti družbe za zagotavljanje zdravega, aktivnega in kakovostnega staranja. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje poudarjajo, da bo skrb za reševanje izzivov staranja v prihodnjih letih zahtevala poglobljen sistemski, interdisciplinarni pristop, podprt s povezovanjem in sodelovanjem vseh sektorjev. Staranje osmišljamo tudi kot posamezniki – ko ljudje različnih generacij drug drugemu namenimo čas, pozornost in odprto vstopamo v pozitivne medsebojne odnose. Tako se generacije na ravni medosebnih povezanosti bogatijo med seboj in ustvarjajo izkušnje medčloveškega sožitja.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje število ljudi, starejših od 65 let, narašča tudi v celjski regiji. Delež starejših od 65 let je tako v letu 2010 znašal 16 odstotkov. V obdobju od leta 2001 do 2010 se je število prebivalcev nad 65 let povečalo za 19 %. V istem obdobju se je število starejših od 80 let povečalo kar za 71 %. V letu 2010 je na Celjskem živelo 22 oseb, starih 100 let in več.

Delež prebivalcev nad 65 let in uvrstitev med 210 občinami: Kozje 18,6 % (33. mesto), Bistrica ob Sotli 18,5 % (39.), Dobje 16,6 (98.), Podčetrtek 16,3 (111.), Šmarje pri Jelšah 16,2 % (115.), Šentjur 15,3 % (146.), Rogaška Slatina 14,8 % (161.), Rogatec 14,1 % (182.).

»Ugotavljamo, da v starostno obdobje v zadnjih letih tudi prebivalstvo naše regije vstopa bolj zdravo in z bolj urejenimi in obvladovanimi kronični obolenji, kar je posledica višjega življenjskega standarda, večje osveščenosti in spremenjenih življenjskih navad prebivalcev, boljših diagnostičnih in terapevtskih metod, angažiranosti številnih ustanov in povečane ponudbe različnih programov za starejše v zadnjih desetletjih. Na drugi strani pa zaradi podaljševanja življenjske dobe narašča število starostnikov s kroničnimi obolenji, med katerimi prevladujejo bolezni srca, rak, sladkorna bolezen, različne invalidnosti po kapeh ter poškodbah. Med težavami duševnega zdravja tudi pri starostnikih na Celjskem prevladujeta depresija in demenca,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.

Po zdravstvenih podatkih ima depresijo okoli 15 % starejših in ta je pogosto v močni povezavi s telesnimi obolenji starostnika. Še zlasti se lahko pojavi pri ljudeh po možganski kapi, pri sladkornih bolnikih in ljudeh s kroničnimi pljučnimi obolenji. Demenca, ki se kaže kot napredujoč upad sposobnosti mišljenja, pomnjenja in presoje zaradi bolezenskih sprememb v možganih, je posledica številnih drugih bolezni in ne starosti kot take. Po nekaterih ocenah naj bi se demenca razvila pri vsaki deseti osebi nad 65 let, pri vsaki peti osebi nad 80 let in pri vsaki tretji osebi v starosti nad 85 let.

Med starejšimi je višja tudi stopnja samomora. Zaradi samomora je v letu 2010 v regiji Celje umrlo 23 oseb v starosti 65 let in več. »Eden pomembnih razlogov za samomor med starostniki je depresija. K odločitvi za samomor mnogokrat prispevajo osamelost in osamljenost, izguba občutka potrebnosti ter smisla življenja. Povečan delež starostnikov, ki so osamljeni, opaža tudi patronažna služba na Celjskem. Zaradi vseh značilnosti starostnega obdobja mora sodobna družba težiti k usklajenim aktivnostim, storitvam in programom, ki bodo poudarjali pomen starejših za družbo, možnost njihove aktivne participacije, sodelovanja in odločanja. Na ta način bi lahko še izboljšali medgeneracijske povezave, dosegli čim bolj enake možnosti za zdravstveno ter drugo oskrbo, posamezniku in njegovim svojcem ob izteku življenjske poti pa omogočili spoštljivo in sočutno oporo,« je še poudarila Nuša Konec Juričič.