
Še prejšnji mesec so v Stranju pripravili prireditev Ohranimo tradicijo obrezovanja šib ob Šmarskem potoku. Na relaciji od središča občine do izliva v Mestinjščico gre za enega najbolje ohranjenih nižinskih vodotokov. Poleg tega lastniki ob potoku gojijo posebno tradicijo obrezovanja vrb na glavo. Njihova dupla so odlično življenjsko okolje za številne manjše živali in hrošče, med katerimi najdemo mednarodno varovano vrsto hrošča puščavnika.
Prireditev je pripravil Zavod za varstvo narave oz. njegova celjska enota. Strokovni sodelavec Gregor Kalan je predstavil 66 tisočakov težak “evropski” projekt, kjer bodo izvajali različne aktivnosti osveščanja prebivalstva.
Med drugim želijo javnost obvestiti, da korenine vrb, ki rastejo ob brežinah stabilizirajo brežine in tako ohranjajo obliko struge ter s tem preprečujejo odnašanje rodovitne prsti. Nasprotna praksa s popolnimi poseki, kar lahko opazimo tudi na našem območju, je s tega vidika napačna.
V Stranju je udeležence pozdravil tudi šmarski župan Jože Čakš, ki je sodeloval tudi pri postavitvi vrbovega popleta na brežini potoka. Gre za ekoremediacijski ukrep, ki bo preprečil erozijo, brez da bi uporabljali beton. Udeleženci delavnic so sodelovali tudi v delavnici uporabnosti vrb, kjer so izdelali različne skulpture in druge uporabne predmete iz vrbovega šibja. Kalan je na prizorišču predstavil tudi življenjski prostor hrošča puščavnika v duplih, njegov razmnoževalni cikel in kako ga prepoznamo.
*Na prvi sliki prizor s postavljanja vrbovega popleta, na drugi Gregor Kalan z iztrebki hrošča puščavnika, kar je eden od njegovih najzanesljivejših prepoznavnih znakov

t/f: bR