Še na prejšnji seji OS je vse kazalo, da bodo pokale kosti, samo slaba dva tedna kasneje so bili vsi občinski svetniki, vključno z županom Diacijem, naenkrat krotki kot ovčke in polni medsebojne ljubezni. Svetniki SDS, ki so še na prejšnji seji strogo učili koalicijo voljnih, kako se piše zapisnik, so bili sedaj z zelo podobnim izdelkom povsem zadovoljni, pa tudi Statut in Poslovnik, njihovo edino uporabno orožje, sta jim bila sedaj čisto všeč.
Zakoniti boj za oslovo senco
Sprejemanje temeljnih občinskih aktov Statuta in Poslovnika je teklo formalno korektno, v resnici pa milo rečeno hecno. e sem prav razumel, so strankarski šefi predhodno v zakulisju do pikice natančno uskladili svoje statutarne in poslovniške interese, toda kljub temu je Jože Korže v imenu SDS presenetljivo zavrnil sprejemanje predlogov teh aktov po skrajšanem postopku. Ker so pravila pač takšna. Sledilo je drugo presenečenje: župan, ki se mu je pred dobrim mescem na vrat na nos tako mudilo, da se je bil pripravljen na smrt skregati s Koržetom, je bil takoj za. In za njima soglasno še vsi občinski svetniki. V predlogu Statuta in Poslovnika dejansko niso popravili niti črke, slabo uro so e vsi več ali manj le hvalili, kako krasne akte so pripravili. Osnutek sprememb je bil brez pripomb soglasno sprejet, na ahtevo SDS seveda le v prvem branju, zato je župan Diaci svetnike takoj obvestil, da se bodo čez 5 dni srečali na izredni seji in še enkrat potrdili že sprejeto. Pravila so pravila, pa čeprav včasih izpadejo butalsko.
Če ne bi Artnak v svoji diskusiji nakazal, da izražena sloga vendarle ni bila čisto brezrezervna, bi seja ostala brez »soli«. elikim, to je sedaj po novem Statutu SDS, je očital, da igrajo svojo igro, da so si odrezali sicer legalen, toda sumljivo velik kolač svojih pravic. Kakšen je ta kolač oziroma iz kakšnega testa je, je ostalo več ali manj prikrito, zdi pa se, da je šlo za vsebinsko dokaj nepomembne spremembe, več ali manj le za usklajevanje z Zakonom o lokalni samoupravi. Edina, že na prejšnjih sejah identificirana razlika se je nanašala na zmanjšanje števila delovnih teles občinskega sveta in povečanja števila njihovih članov. Po novem bo imel OS le 5 stalnih odborov in dve komisiji (prej jih je imel 12), v njih pa bo po 8 članov (prej 6). Vsaka stranka bo imela po enega, velika SDS (ker ima več kot tretjino svetnikov) pa dva. Ni znano, zakaj je SDS odstopila od svoje legitimne in logične zahteve, da mora biti število članov odborov sorazmerno številom mandatov v OS. Namesto s tremi se je zadovoljila z dvema, v zameno za ta »popust« pa je bila uslišana vrnitvijo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v proceduralne mline. LDS je s svojim predlogom za dodatne odbore za mlade, šport in kulturo očitno pogorela, kar je bil tudi vzrok Artnakovega nezadovoljstva.
Te spremembe sicer prinašajo nekaj tisoč evrov prihranka za sejnine, toda v delovna telesa ne prinašajo prepotrebne nove kvalitete. Ker se v odborih in komisijah ne odraža politična struktura iz OS, bodo le-ti še naprej predstavljali več ali manj le nekoristno odlagališče zaslužnih strankarskih kadrov, od katerih ne bo mogoče pričakovati sprejemljivih strokovnih osnov za odločanje v OS. Vsaj v dosedanji praksi se je delo teh odborov in komisij praviloma končalo pri sejninah in rutinskem poročilu, da je določena točka dnevnega reda primerna za razpravo v OS. V redkih primerih, na primer v prejšnjem Odboru za proračun in občinsko premoženje, ki ga je obvladovala opozicija, vodil pa ga je sedanji župan Diaci, ko je ta odbor pripravil nekaj res vsebinskih predlogov, jih je županova koalicija v OS praviloma gladko povozila. Sicer je pa tudi res, da je sedaj položaj v OS drugačen; »koalicija voljnih«, ki očitno še vedno funkcionira, bi imela v vsakem primeru večino v vseh delovnih telesih, tako od njih koristne kritičnosti ni pričakovati.
Toda, če bo župan, kot se je zgodilo v mesecu februarju, skliceval seje OS po dvakrat na mesec z eno ali dvema točkama dnevnega reda, tudi s prihranki na račun sejnin ne bo nič.
Pa vendarle nekaj iskric
Pri odločanju, kateri lastniki nezazidanih zazidalnih površin bodo tudi letos plačevali kazensko nadomestilo, je bila sloga še popolna. Takšnih parcel je za 12.300 € kazni, večinoma pa naj bi šlo za zakrknjene grešnike iz prejšnjih let, ki jih še ni izučilo, da je bolje zemljišča poceni prodati, kot v nekaj letih odšteti več kazenskega nadomestila, kot bodo nazadnje dobili za njih. Iskrica izpod pepela je svetleje zaprasketala le pri imenovanju predstavnika Občine, ki bo v svetu RAK zamenjal župana Diacija. Žafran (SDS) je po imenovanju Klemna Grdine, menda večnega študenta, sicer pa enega izmed zvestih Diacijevih kadrov, z objektivnonevtralnim nasvetom, da naj stranke delegirajo v svete zavodov strokovnjake, dregnil v staro rano občinske strankarske politike. Erjavec (SD) je bil hud, ker nihče nima strankam pravice postavljati pogojev, pod katerimi se odločajo, koga bodo poslale v pomoč svetom zavodov. On zagotovo ne bo dovolil, da bi mu to odrejal nekdo drug (recimo Žafran), kdo je za SD pravi in kdo ni. Erjavčeva jeza bi sicer bila dokaj na mestu, če v našem občinskem svetu ne bi bil sporazumno vnaprej »uzakonjen« sistem, po katerem stranke po svoji meri kadrujejo v svete zavodov. Stranka predlaga, kogar hoče, njen kandidat pa ima vnaprej zagotovljen blagoslov OS. Vsaj do sedaj se še ni zgodilo, da bi občinski svetniki rekli, na primer, da nek študent pa res ne more v imenu Občine komandirati na Razvojni agenciji. To tudi tokrat ni bilo izrečeno, je pa očitno bilo tako razumljeno. Nič novega, tako pač funkcionira strankokracija, problem je le v tem, da sta se civilni GOŠ oziroma Lista Marka Diacija, ki sta na volitve šla z nestrankarskimi idejami, povsem podredila okoreli strankarski praksi. Ni pomembno, da je človek sposoben, pomembno je, da je naš.
10 pobud Jožeta Artnaka
Toliko jih je imel samo na 4. seji, za naslednjo pa jih je obljubil še najmanj toliko. Pa še z odgovori na vprašanja s prejšnje seje ni bil zadovoljen. Med drugim se je ujezil, ker so mu občinarji na 18 vrstic dolgo pobudo odgovorili v vsega štirih vrstah. Gre za prefinjen napad na župana in njegovo občinsko upravo, ki bosta slej ko prej morala obupati in raje vzeti Artnaka za podžupana, kot da bi se v nedogled sabljala z njegovimi pobudami in vprašanji. Artnak jim je že tokrat zagrozil, da bo namesto nezadovoljivih odgovorov zahteval posebne točke dnevnega reda OS, kar bi utegnilo temeljito zaplesti našo občinsko demokracijo. Že zadovoljiv odgovor na Artnakovo pobudo (zahtevo?) glede občinskega prostorskega načrta (OPN) se zdi skoraj nemogoč. Ves svoj prejšnji podžupanski mandat je Artnak sam delal na OPN, zdaj pa namesto, da bi sam odgovarjal, »turira« druge, mu je zabrusil bivši podžupanski kolega Korže, ki se je očitno že krepko vživel v vlogo bodočega podžupana. V primerjavi z Artnakovimi predstavljajo pobude Zupanca (kanalizacija v Primožu, številčenje sklepov OS), Kranjčana (internet v Hrastju, cesta), Hribernika (sanacija plazov, težave z odpadki) komaj kaj več kot rekreacijo za občinsko upravo.
5. seja OS – Statut in Poslovnik srečno pod streho
Čeprav so se svetniki dobili na izredni seji samo zato, da bi dvignili roke za že pred prejšnjo sejo usklajene predloge Statuta in Poslovnika, torej samo zaradi reda, ni veliko manjkalo, da bi se spet zapletlo. Prvi je upravičeno zatežil Malovrh (SLS) z amandmajem, da mora župan z izvenproračunskimi posli z občinskimi premičninami in nepremičninami do vrednosti 20.000 € obvestiti OS na njegovi prvi naslednji seji. Dodal je besedo naslednji. Diaci je, sicer nekoliko užaljen, na amandma pristal, toda vztrajal, da je leta povsem odveč, da je dovolj, če o tem župan poroča ob polletju ali pri zaključnem računu.
Še resneje se je skoraj zapentljalo pri dveh povsem obrobnih predlogih župana: pri odpravljanju pravne praznine glede morebitnih nadomestnih volitev v KS in glede morebitnih županskih insignij. Štiglic (Desus) in Erjavec sta nasprotovala, ker sta mislila, da bi si Diaci rad prilastil mestno ovratnico, Erjavec je tudi zahteval, da naj župan vloži ustrezna amandmaja, predsednik statutarno-pravne komisije Malovrh pa je zahteval predhodni sklic le-te. Po kratkem prerekanju, ko je Polnar vendarle dobil priložnost, da je svoje politične nasprotnike »obdaril« s svojimi tradicionalnimi filozofskimi izpadi, se je vse hitro in srečno končalo. Celo prehitro, saj se svetniki LDS niso mogli pravočasno odločiti, kako bi glasovali, da se ne bi nikomur zamerili, in so zamudili z dviganjem rok. Samo za sejnine za ti dve statutarnoposlovniški
seji je šlo približno 8.000 €.
Zašiljene
Jože Korže (SDS) je svoj boj za zadnjo črko Poslovnika, v resnici pa za oslovo senco, opravičeval s frustracijo: »Če teje enkrat kača pičila, se bojiš zvite vrvi.«
Jurij Malovrh (SLS) o svojem predsedovanju statutarno-pravni komisiji: »Mi je v posebno čast – ali pa tudi ne.«
Robert Polnar (LMD), kičasto daleč od svoje nekdanje revolucionarnosti, je povsem zadovoljen s Statutom: »Gre za dosežek naše spretnosti in zmožnosti.«
Jože Korže (SDS) je potem, ko je vse zahtevano dobil, postal miroljuben: »V nadaljevanju ne bomo kazali mišic …«
Polnarizmi»Tragikomični potencial nekaterih občinskih svetnikov je neizčrpen.«
»Ste velemojstri demokratične procedure z mudžahidsko gorečnostjo.«
FK / Šentjurske novice, 30. 3. 2011
Poudarki s 4. seje Občinskega sveta – Občina Šentjur, 24. 2. 2011
Poudarki s 1. izredne seje Občinskega sveta – Občina Šentjur, 2. 3. 2011
