S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Telefonija na območju bivše šmarske občine je bila v Sloveniji med najmanj razvitimi, po petkovi slavnostni vključitvi novih zmogljivosti pa je vsaj na slovenskem povprečju.
Vlada bivše šmarske občine le leta 1992 zaključila izgradnjo central ter omrežja v Rogatcu, Podčetrtku ter v krajevnih skupnostih Sv. Florjan, Donačka Gora in Dobovec, nato pa so se lotili v petek uradno zaključene naložbe v preostalih predelih občine. Z naložbo v vrednosti 7 milijonov mark so pridobili centrale ter omrežje še v krajevnih skupnostih Podsreda, Bistrica ob Sotli, Kozje, Polje ob Sotli, Buče, Pristava, Zibika, Tinsko, Kristan Vrh, Mestinje, Kostrivnica, Sladka Gora ter v Šentvidu. Z gradnjo so začeli v začetku preteklega leta, na omenjenem območju pa so priključili tisoč novih naročnikov.
Kot je povedal Marjan Drofenik, predsednik organizacijskega odbora, sicer pa bivši podpredsednik šmarske vlade ter sekretar za gospodarstvo, ostajajo v občini le še tri »sive lise«. Med njimi omenja krajevne skupnosti Lesično, Zagorje pri Lesičnem ter Sv. Štefan, povezane z razvojem telefonije v sosednji, šentjurski občini.
V posameznem gospodinjstvu bivše šmarske občine so plačali za telefonski priključek 3500 mark, pri čemer gre za 1500 nepovratnih ter 2000 mark kredita po 2 odstotni obrestni meri – k temu je treba prišteti še izkop do hiše, kar je moral plačati naročnik. Bivša občina je za naložbo zagotovi la po pol milijona mark demografskih sredstev ter še dolgo ročnega kredita, hkrati pa se je tudi obvezala za plačilo obrestne mere za Telekomov dolgoročni kredit, ki ga je najel v višini 2,5 milijona mark.
Na petkovi slovesnosti v Podsredi je bivši predsednik šmarske vlade, Marjan Aralica, posebej opozoril na posluh celjskega Telekoma, ki je pravočasno pripravil potrebne projekte za demografsko ogroženo območje. Direktor celjske enote Telekoma, Jože Palčnik, pa je zbranim dejal, da so bili na tem območju pripravljeni prispevati več kot drugje v državi. Opozoril je, da je celjsko območje po razvitosti telefoni je v državi še vedno na repu, saj je bilo tu v zadnjem desetletju manj naložb kot v drugih regijah.
Slovesnosti v Podsredi se je udeležil tudi generalni direktor Telekoma Slovenije, mag. Adolf Zupan, ki je dejal, da je za nove naložbe premalo denarja, zato bo še vnaprej potrebno sofinanciranje občin ter tudi občanov neposredno.
Brane Jeranko, Novi tednik, 15. 6. 1995
*cena časopisa: 170 tolarjev
