Turistično olepševalno društvo Ponikva je nedavno izpeljalo nov podvig, s katerim so dodali še en mejnik v svojem delovanju.
V luči nedavne Kocenove sobote, kjer so organizirali tradicionalni voden pohod po Kraški vodni učni poti po Ponikvi in njeni okolici, poimenovan pa je po znamenitem rojaku, kartografu Blažu Kocenu, so v spominskem parku v bližini šole odkrili spomenik še enemu izmed tamkajšnjih rojakov, katerega delovanje je presegalo lokalne okvirje. Tokrat so se poklonili geologu Stanku Buserju. Postavitev kipa so omogočili Občina Šentjur, Krajevna skupnost Ponikva in Geološki zavod Slovenije.
Buser je bil rojen leta 1932 v bližnji Boletini, ki je znana tudi kot največje rastišče velikonočnice. Leta 1965 je v Ljubljani doktoriral iz geologije in bil kasneje tudi univerzitetni profesor ter v stroki pustil opazno sled. Med letoma 1990 in 1994 je bil član republiške skupščine. Leta 1992 se je potegoval za mesto predsednika države, politično pot pa je končal leta 2002 kot veleposlanik v Švici. Umrl je leta 2006.
Tokratni pohod je iz središča kraja najprej vodil do prve rastlinske čistilne naprave na Slovenskem, kraškega izvira, rastišča velikonočnice, kraškega ponora oz. do vodnjaka s kraško kaverno in naprej do Buserjeve rojstne hiše. Preko razglednega vrha so se pohodniki vrnili proti izhodišču.
Po pohodu so lahko zainteresirani prisluhnili predavanju dr. Bogdana Jurkovška in dr. Tee Kolar – Jurkovšek z naslovom Fosili Slovenije.
Pobudo za kip je podal Zlatko Zevnik iz TOD Ponikva: “Imamo ljudi, na katere smo lahko ponosni. Eden od njih je Stanko Buser. V slovenskem prostoru je to prvi geolog, ki so mu postavili spomenik, v svoji stroki pa velja za pravega velikana.” V več krajih Slovenije so njegove geološke piramide.
Na Ponikvi so prejšnji konec tedna tamkajšnji organizatorji izpeljali tradicionalno čistilno akcijo, kakor tudi salamijado, ki je bila 17. po vrsti.
Poleg prej omenjene poti na Ponikvi premorejo tudi Pot treh ponkovških mož. 12-kilometrska pot je zgodovinsko-geografska in je poimenovana po škofu Antonu Martinu Slomšku, kartografu Blažu Kocenu ter slovničarju in leksikografu Mihaelu Zagajšku. Na usmerjevalnih tablah obiskovalci sledijo Slomškovima Blažetu in Nežici.
Dodajmo, da so na rastišču velikonočnice letos našteli nekaj čez 800 primerkov, kar je okoli sto manj kot lani.
V društvu imajo v načrtu precej aktivnosti, med drugim tudi obnovo obvestilnih tabel ob pohodnih poteh.
Preberite tudi:
