Študenti smo v 12 dneh zbrali zadostno število podpisov za razpis referenduma o malem delu. Največ podpisov se je po besedah predstavnikov Gibanja, ki je koordiniralo zbiranje podpisov, zbralo prav na periferiji, v Šentjurju okoli 500. ŠKMŠ je zbiral podpise in osveščal mimoidoče o problematiki malega dela kar na Upravni enoti in kmalu zadostil dodatnemu motivatorju za zbiranje podpisov, to je kriteriju št. 21, in pripomogel premagati prvo oviro do referenduma.
Ljudje se glede na odzive zavedajo problematike malega dela, ampak opazili smo, da slabo poznajo vsebino zakon. Na trenutke sicer prevlada bes do trenutne oblasti, oddan podpis pa kljubovanje v smislu »najbolje, da sam poskrbim za vse«. Zanimivo je dejstvo, da so podpise oddali pretežno delavci ali tisti, ki želijo delati, pa so na žalost brez posla in upokojenci. Mladi so do problematike, ki se jih najbolj zadeva še vedno apatični in nezainteresirani, ne samo v Šentjurju, trend se kaže povsod. Študentje se vseeno nismo vdali, prostovoljci polni vedenja o malem delu so z argumenti izpostavili prednosti in slabosti malega dela, prepričali marsikoga, da je oddal podpis, gospem na Upravni enoti pa povzročil več dela kot običajno.
O malem delu je bilo že veliko napisanega, a vendar je vredno vedno nekatere stvari znova poudariti. O nujnosti referenduma o Zakonu o malem delu, priča raziskava Mladina 2010, iz katere je razvidno, da je le 33 % mladih zaposlenih za nedoločen čas. Delež mladih diplomantov, ki so zaposleni za nedoločen čas, se je od leta 2000 zmanjšal za 20 %, medtem ko se je delež mladih brezposelnih diplomantov v zadnjih letih povečal za 240 %. Ob tem je opaziti dejstvo, da skoraj 20 % več mladih v Sloveniji kot v Evropski Uniji, dela preko fleksibilnih oblik dela, kar kaže na to, da imamo pri nas trg dela že sedaj izjemno fleksibilen in ga bomo z malim delom le še povečevali, obenem pa manjšamo varnost tako mladih kakor tudi starejših delavcev. Študentsko delo tako postaja vse pomembnejši segment slovenskega trga delovne sile in danes se res soočamo z dejstvom, da je študentsko delo preraslo svoje osnovne okvirje, vendar bi nekatere omejitve, kot so enotna evidenca vpisa in poostren nadzor, zagotovo zajezile njegov razmah. Tako pa bomo z malim delom stopili v neznano, glede na nemško izkušnjo nič kaj obetavno prihodnost za mlade.
ŠKMŠ je še vedno reprezentativen organ za mlade, študente in dijake, v Šentjurju. Želimo si, da bi naš trud za boljšo skupno prihodnost mladih presegel stene P2, ker obstajamo za in zaradi vseh 1300 študentov ter vseh mladih v občini, za katere nam je mar, kako bomo vsi skupaj nekoč stopali na trg delovne sile, upajoč z velikimi in ne malimi koraki. Čeprav so sredstva kluba delno pridobljena prav iz računa študentskega dela, se je potrebno zavedati, da gre večina sredstev nazaj k študentom preko subvencij in ugodnosti ter predvsem dogodkov oz. projektov, ki so samo in zaradi vseh mladih. Vsi očitki na račun ogroženosti lastne zlate vreče so povsem odveč, saj nam znanja in zunanji nadzor omogočajo dobro delovanje, pretekle izkušnje pa možnost obvladovanja različnih nepredvidljivih okoliščinah – s sredstvi ali brez. Ne glede na izid referenduma in politične pasje boje bodo vsi študentski klubi še naprej glavni motor mladinskega dogajanja v lokalnem okolju, ker imamo vsa potrebna znanja in ideje, da ohranimo študentsko organiziranje avtonomno in edinstveno.
Saša Rečnik je aktivistka Študentskega kluba mladih Šentjur / Šentjurske novice, 26. 1. 2010
