Sodeč po obisku na predstavitvi avtorjev prispevkov zbornika »Z besedami o politiki« se bo uresničila bojazen urednika, da bo ta dobronamerni poseg besedne umetnosti v sfero politike končal v jalovi pozabi. Poleg peščice avtorjev prispevkov je bila navzočih le peščica standardnih ljubiteljev knjižničnih večerov.
Literarni večer v vsebinskem smislu ni prinesel nič novega, njegov presežek sta bila morda le uvodna beseda direktorice Tatjane Oset in zavzeto prizadevanje urednika zbornika Rahtena, da bi iz zbranih besedil in navzočih avtorjev vendarle iztisnil nekaj »trajnega«. Čeprav se z Osetovo, ki je svoje razumevanje politike ilustrirala tudi z izjavo Cirila Ribičiča, da bi si državljani z žrebom izbrali boljše vodstvo kot z volitvami, in da »se nam ne piše dobro, če tajimo, kar so nam položili v zibelko starši,« seveda sploh ne strinjam, je njen uvod le predstavljal poglobljen »organiziran« poskus iskanja rešitve. Česar pri literatih pravzaprav ni bilo opaziti. Tisti redki, ki so se izpostavili, so z izjemo bivše dobjanske županske kandidatke Natalije Plemenitaš Fuchs večinoma le tekmovali bodisi v obupavanju bodisi ponujanju iluzij. Čeprav tudi na duhovit način, kot recimo Rado Palir v svojih aforizmih.
Drugo presežno vrednost je ponudil urednik Rahten. Z njemu lastno svojstveno besedno obrazložitvijo kot noč črnih (umetniških?) fotografij sramot domače scene, od splošnih, prometnih, arhitekturnih do malomarnega obešanja zastav, mu je uspelo ustvariti dovolj morbidno vzdušje, ki bi se pravzaprav res moralo dotakniti vsake »ljudske« občinske oblasti. Toda že dejstvo, da na dogodku ni bilo niti enega od tistih na vrhu, pove veliko.
FK / Šentjurske novice, 22. 2. 2011
