V Muzeju na prostem Rogatec je tudi letos zaživel Likof na taberhi, tradicionalna prireditev, ki že 28 let obiskovalcem približuje življenje in kmečka opravila, kakršna so bila nekoč na Kozjanskem in v Obsotelju.
Osrednji del dogodka ostaja prikaz mlačve žita na star način, ob njem pa se zvrstijo številne spremljevalne vsebine, od rokodelskega sejma do kulinaričnega tekmovanja.
Obiskovalci, ki jih je prišlo res veliko, so si lahko ogledali, kako so naši predniki pšenico mlatili s cepci in ročno mlatilnico, nato pa jo s pomočjo velnice očistili plev, preden je romala v mlin in se spremenila v moko za kruh. Letošnja novost je bil prikaz mletja žita na žrmljah, kamnitem ročnem mlinu, s katerim so nekoč pripravljali moko. Kako je to počel v svoji mladosti, je razložil dolgoletni rogaški župan, zdaj poslanec Martin Mikolič.
“Zakaj je to potrebno? Zakaj?” se je retorično vprašala organizatorka dogodka, Nives Brezovnik, ter zelo lepo ubesedila: “Zato, ker veliko ljudi hodi k nam v muzej z nostalgijo, in to pomeni, da njihov mladi svet oživi tukaj, in so tega zelo veseli. Medtem pa želimo mlajšim rodovom povedati, da vse, kar danes lahko kupimo v trgovini, so nekoč ljudje morali veliko truda vložiti v to, se pravi, nič ni bilo samo po sebi umevnega …”
Na prireditvi v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in razvoj, je potekal tudi že 10. Marjetin rokodelski sejem, na katerem so rokodelci iz vse Slovenije predstavljali in prodajali svoje izdelke. Prav tako so jubilejno, desetič, pripravili tekmovanje za najboljšo sirovo zavihanko. Letos je svoje kulinarično znanje predstavilo kar 23 gospodinj, njihove izdelke pa je ocenjevala štiričlanska strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov gostinstva, kmetijsko-gozdarske zbornice, Šolskega centra Šentjur in društev žena. Najboljšo je spekla Leonida Grosek.
Na odru in prizorišču se je predstavilo okoli 80 nastopajočih. Jedro prikaza mlačve so izvedli domačini iz Rogatca, program pa popolnili številna društva in skupine iz širšega območja Kozjanskega, Obsotelja in drugih delov Slovenije. Letos so med drugim gostili folklorno skupino ter Prešmentane Falote iz Stoperc.
Vodja festivala Nives Brezovnik poudarja, da se bistvo prireditve skozi leta ni spremenilo. »Smisel tega dogodka je prikaz mlačve na star način in predstavitev kmečkih opravil, ki so jih ljudje nekoč opravljali,« je dejala. Vsako leto sicer dodajo kakšen nov prikaz, vendar ostajajo zvesti osnovnemu poslanstvu – ohranjanju kulturne dediščine.
Kot pravi Breznikova, ima dogodek pomembno izobraževalno vlogo. Zdi se ji zelo dragoceno, da se današnji rod zaveda, da ima korenine.
V zadnjih letih opažajo tudi spremembe med obiskovalci. Poleg domačinov in nekdanjih Rogatčanov, ki se ob Likofu tradicionalno srečujejo, prihaja vse več obiskovalcev iz drugih delov Slovenije in tudi tujine. Po besedah Breznikove jih privlači predvsem pristnost slovenskega prostora in doživetje avtentičnega podeželskega življenja, kakršnega drugje le stežka spoznajo.
Prav v tem prepletu prikaza starih opravil, rokodelstva, kulinarike in druženja ostaja Likof na taberhi eden pomembnejših dogodkov za ohranjanje dediščine Kozjanskega in Obsotelja ter njeno približevanje novim generacijam.
Oglejte si fotogalerijo:
