Predstavniki gospodarstva Obsotelja in Kozjanskega so na prvem tovrstnem delovnem srečanju z lokalnimi poslanci in predstavniki države izpostavili razvojne ovire območja.
V ospredju sta bili predvsem prometna infrastruktura in dolgoletno čakanje na boljšo cestno povezavo do avtoceste. Kaj so jim odgovorili poslanci in kaj pričakujejo od županov?
Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Šmarje pri Jelšah je v ponedeljek potekal delovni sestanek, na katerem so predstavniki obrtnikov in podjetnikov z območja Obsotelja in Kozjanskega s političnimi odločevalci spregovorili o razvojnih priložnostih ter konkretnih težavah, ki zavirajo razvoj lokalnega gospodarstva.
Na povabilo predsednika OOZ Šmarje pri Jelšah Igorja Praha so se srečanja s člani upravnega odbora zbornice udeležili podpredsednik Državnega zbora in poslanec Franci Križan, poslanca Martin Mikolič in Anton Šturbej, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Zdravko Počivalšek ter predsednik OOZ Celje in podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Peter Pišek.
V ospredju pogovorov so bili državni projekti in investicije na območju občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, pogoji za poslovanje, kadrovski izzivi, administrativna bremena, možnosti pridobivanja razvojnih sredstev ter predvsem prometna infrastruktura.
Cestna povezava ostaja ena največjih razvojnih ovir
Prav slednja je po oceni lokalnih podjetnikov eden ključnih pogojev za nadaljnji gospodarski razvoj območja. Izpostavili so predvsem dolgoletno čakanje na obvoznico mimo Šmarja pri Jelšah in boljšo cestno povezavo Šentjurja z avtocestnim omrežjem.
Na težave je med drugim opozoril podjetnik Darko Stojnšek, ki se ukvarja s prevozom blaga. Za gospodarstvo, še posebej za podjetja, katerih dejavnost je odvisna od transporta, kakovostna cestna povezava ni zgolj vprašanje udobja, temveč eden osnovnih pogojev za konkurenčno poslovanje.
Predsednik OOZ Šmarje pri Jelšah poudarja, da je prav infrastruktura eden največjih skupnih izzivov podjetnikov na območju. “Pri demografskih dejavnikih je zagotovo najpomembnejša za nas infrastruktura, se pravi ceste, za praktično vse podjetnike. To ni nova zgodba. Že vrsto let govorimo o hitrejši in učinkovitejši povezavi od Dobovca oziroma državne meje do avtoceste,” je dejal Prah.
Ob tem je izpostavil tudi pomoč podjetjem pri širjenju proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti, hitrejšem pridobivanju potrebnih soglasij ter dostopu do razpisov za digitalizacijo, nakup osnovnih sredstev in gradnjo novih poslovnih objektov.
Križan: Najprej moramo nekatere stvari razčistiti tudi lokalno
Da vprašanje prometne infrastrukture na tem območju ostaja odprto že predolgo, priznava tudi podpredsednik Državnega zbora Franci Križan. Ob vprašanju, zakaj projekti, o katerih se govori že leta, še vedno niso bili izvedeni, je opozoril, da težava ni nujno zgolj na strani države.
Po njegovih besedah je bilo tudi na nedavnem koalicijskem usklajevanju opozorjeno, da mora biti pri nekaterih projektih najprej dosežen jasen dogovor v lokalnem okolju, med drugim glede zemljišč, umeščanja trase in drugih odprtih vprašanj.
Križan verjame, da je mogoče v aktualnem mandatu narediti korak naprej. “Mislim, da bomo v tem mandatu naredili korak naprej, da bomo te osnovne stvari razčistili in da bo mogoče projekte končno zagnati,” je dejal.
Kot primer dolgotrajnosti postopkov je navedel posodobitev prometne povezave med Celjem in območjem proti Dobovcu, o kateri se po njegovih besedah razpravlja že skoraj dve desetletji.
Od županov pričakujejo aktivnejše sodelovanje
Eden od sklepov srečanja je bil tudi, da pri nadaljnjih pogovorih ne bi smeli ostati zgolj pri predstavnikih gospodarstva in poslancih, temveč bi morali vanje še tesneje vključiti župane občin Obsotelja in Kozjanskega.
Križan je poudaril, da poslanci iz tega okolja kljub različnim političnim izhodiščem pri lokalnih razvojnih vprašanjih sodelujejo. “Naši predvolilni programi so bili zelo sorodni, čeprav izhajamo iz treh različnih strank. Ko gre za lokalne interese okolja, iz katerega prihajamo, se mora politika dvigniti nad ideološke razlike,” je poudaril.
Prav tako meni, da so pri oblikovanju razvojnih prioritet nepogrešljivi župani. “Župani najbolj čutijo utrip življenja v svojih okoljih in najbolje vedo, kaj ta potrebujejo ter kaj jim manjka. Mi pa smo lahko njihova podaljšana roka v Ljubljani,” je dodal.
Močnejša politična zastopanost kot priložnost za regijo
Predsednik šmarske obrtno-podjetniške zbornice Prah kot pomembno priložnost vidi tudi trenutno politično zastopanost regije. Volilni okraj Šmarje pri Jelšah ima po njegovih besedah prvič tri poslance v Državnem zboru, poleg tega pa tudi predstavnike v neposredni bližini državnega izvršilnega vrha.
Prav zato želijo v zbornici trenutne okoliščine izkoristiti za intenzivnejše opozarjanje na težave, ki se v nekaterih primerih vlečejo že vrsto let.
Pomemben projekt tudi urgentni center v Mestinju
Med konkretnimi državnimi projekti na območju je bil omenjen tudi načrtovani Satelitski urgentni center v Mestinju.
Križan je dejal, da poslanci glede projekta sodelujejo z zdravstvenim resorjem in si prizadevajo, da bi bila potrebna sredstva vključena v državni proračun za prihodnje leto. “Naredili smo vse, da to pride v proračun,” je povedal.
Projekt urgentnega centra tako sodi med investicije, pri katerih predstavniki območja pričakujejo konkreten premik že v bližnji prihodnosti.
Prvo srečanje, a ne zadnje
Ponedeljkov sestanek je bil prvi takšen organiziran pogovor lokalnih obrtnikov in podjetnikov s poslanci ter predstavniki države, na OOZ Šmarje pri Jelšah pa želijo, da bi takšna srečanja postala stalnica.
Namen namreč ni zgolj izpostavljati težav, temveč oblikovati konkretne regionalne prioritete, določiti naslednje korake ter opredeliti, kdo je za njihovo izvedbo odgovoren.
“Dali smo si zavezo, da se po določenem obdobju ponovno dobimo in pregledamo, kaj od dogovorjenega smo dosegli ter kakšne spremembe smo uspeli doseči za podjetnike v našem lokalnem okolju,” je napovedal Prah.
