Planinsko društvo Boč Kostrivnica je 20. septembra s slovesnostjo obeležilo 20-letnico planinske koče Velikonočnica. Koča, ki stoji na travniški planjavi na zahodnem delu Boča, pod 782 metrov visoko Dreveniško gore, je v dveh desetletjih postala priljubljeno zbirališče planincev in pomemben del življenja lokalne skupnosti.
O praznovanju je pisala Magda Šalamon.
Zgodba Velikonočnice se je začela leta 2006, ko so člani Planinskega društva Boč Kostrivnica odkupili zemljišče na 538 metrih nadmorske višine. Kočo so zgradili s prostovoljnim delom in ob pomoči lokalne skupnosti. Zanjo še danes skrbijo člani društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1992.
Slovesnost se je začela z mimohodom praporščakov sosednjih planinskih društev, ki so ga pospremili člani Pihalne godbe Steklarna Rogaška Slatina. Planinsko himno je zapela moška zasedba Cerkvenega mešanega pevskega zbora Kostrivnica. V kulturnem programu so nastopili še učenci Podružnične osnovne šole Kostrivnica in otroška folklorna skupina II. osnovne šole Rogaška Slatina. Člani KUD Kostrivnica so pripravili skeč, scenarij prireditve pa je napisal vodja društva Martin Druškovič.
Zbrane je pozdravil predsednik Planinskega društva Boč Kostrivnica Franc Firer. Poudaril je pomen koče za širšo skupnost ter se članom zahvalil za nesebično prostovoljno delo, tudi za dežurstva, s katerimi skrbijo, da koča živi in sprejema obiskovalce.
Na čas njene gradnje je spomnil Jože Erjavec, eden od ustanovnih članov društva in njegov prvi predsednik. Pri nastajanju koče je tudi sam dejavno sodeloval, danes pa je načelnik gospodarskega odbora društva. Izpostavil je finančno podporo Občine Rogaška Slatina in udarniško delo članov, brez katerega Velikonočnice ne bi bilo.
Slovesnosti so se udeležili tudi župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič, predstavnica Planinske zveze Slovenije in predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora pri PZS Manja Rajh ter predsednik sveta Krajevne skupnosti Kostrivnica Jožef Strniša, ki so zbrane nagovorili.
Domačini so na kočo upravičeno ponosni. Velikonočnica je več kot postojanka na planinski poti: je prostor srečevanja, ki povezuje ljudi, naravo in tradicijo planinstva, člani društva pa zanjo še naprej skrbijo kot dobri gospodarji.
