S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
»Grem še pogledat na Polano, morda dobim tam!« slišiš večkrat tega ali onega, kadar zmanjka v trgovinah galice, kvasa sladkorja itd.
Polana je zaselek Drenske rebri. Tu je kmetijska zadruga nastanjena v ve liki baraki. Cestišče pred njo je vedno obljudeno. Zadružniki se že dolgo pripravljajo, da bi zgradili na tem mestu večje poslopje, kajti lesena baraka bo kmalu začela hirati. V novo zgradbo bi spravili trgovino, upravne in stanovanjske prostore, shrambo za stroje in tudi gostinski obrat bi ne bil odveč. Ko bo gotov še pičel kilometer do Virštanja in bo kraj povezan z vzhodnim delom celjskega okraja in s Hrvatskim Zagorjem, se bo na Polani promet še povečal. Vsakoletna bilanca je vsula v gradbeni sklad precej tisočakov, vendar bi stroškov nove gradnje zdaleka ne vzdržali. Letos bodo obtesali bregič, ki veže barako. Tu je že toliko odkopanega, da je nastala poleg barake kar velika ravna ploskev. V navpično steno hribčka bodo zgradili podzemeljsko klet in skladišče za razne pridelke. S traktorjem odvažajo zemljo in z njo napolnjujejo drugod kotanje. Delavci te še pogledajo ne, silno se jim, mudi, delajo namreč na akord.
Pred stranskim pročeljem barake so nakopičeni prazni zaboji za sadje, da segajo do svisel. Če pa pogledaš v skladišče, vidiš spot visoko naložene zaboje s sadjem, predvsem z jabolkami, ki čakajo na kamion.
Poslovodja se trudi, da bi jabolkam našel čim ugodnejša tržišča. To se je videlo tudi pri nakupu češenj in pozne je breskev, ki so bile takoj spravljene na trg, da se ne bi pokvarile. Neznaten razpon med nakupno in prodajno ceno ni prinesel dobička, ker je bilo zadrugi največ do tega, da so lahko sadjarjem pomagali do ugodne prodaje. Spretnost v iskanju tržišča se je pokazala tudi pri nakupu gob, ki so letos množično rasle okoli Žusma. Zadruga je odkupila gobe po najvišji ceni in ni iskala dobička, da je le pomagala ljudem, ki so denarja najbolj potrebni. Tako je neka žena izpod Žusma nabrala in nasušila gob, da si je za 8000 din kupila kotel »Alfa« in še nekaj stotakov ji je ostalo. Neki ženi zopet so suhe gobe pomagale iz stisko, da je dobila za nje vrečo moke. Takšni primeri utrjujejo zaupanje članstva v zadrugo in uglajajo pot k naprednemu kmetijstvu.
Za dvig kmetijstva v Lesičnem
Ko so nedavno v Lesičnem imeli občni zbor KZ Lesično in Drensko rebro, so po izvolitvi novih članov v upravni in nadzorni odbor Kmetijske zadruge razpravljali o mnogih važnih kmetijskih vprašanjih. Člani so pred lagali obnovitev sadne sušilnice, ki je v teh sadonosnih krajih velikega pomena. Sklenili so tudi da bo letos za področje bivše občine Lesično pričela nadaljevalna kmetijska šola, za katero je med domačo in sosedno mladino iz redno zanimanje. Predstavniki ljudske oblasti in političnih organizacij so pri tej zamisli obljubili svojo pomoč. Nadalje so člani zadruge sklenili obnoviti apnenico v Lesičnem, da bodo imeli dovolj apna za domače potrebe in za prodajo.
Po končanem občnem zboru je bila takoj seja upravnega in nadzornega odbora. Na tej seji so se zedinili v sklepu, da hočejo kmetijstvo na tem področju povzdigniti tako, da bo najboljše na Kozjanskem.
J.L., Celjski tednik, 21. 10. 1955
*cena časopisa: 10 dinarjev
