S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Veliko Slatinčanov je razburila prodala razmeroma gospodarsko zdravih Rogaških vrelcev – Župan Kidrič je zato sklical odmevno izredno sejo
Občinski svet Rogaške Slatine želi od sklada za razvoj, večinskega lastnika Zdravilišča Rogaška Slatina, da predstavi svojo vizijo sanacije zdravilišča kot celote, pri tem pa tudi oceni potrebo po prodaji dosedaj prodanih delov. Prav tako naj sklad pisno zagotovi, da bodo iz polnjene vse obveznosti iz prisilne poravnave do upnikov, so zahtevali na izredni seji slatinskega občinskega sveta.
To sta sklepa četrtkove seje, ki ju je občinskemu svetu uspelo sprejeti po približno peturni izredni seji, sklicani na pobudo domačega župana mag. Branka Kidriča, v prisotnosti vodstvenih delavcev zdravilišča, Kolinske, vodstva mestne krajevne skupnosti ter občanov. Povod za sklic izredne seje so bili najnovejši dogodki v zvezi s prodajo Rogaških vrelcev, vitalnega dela zdravilišča, ki so postali last Kolinske.
Svetniki so pred začetkom seje prejeli pisno gradivo občinske zdraviliške komisije, ki se je sestala dan prej, takoj po novoletnih praznikih. Občinskemu svetu ter državi so pisno predlagali podržavljanje vitalnih delov zdravilišča ter sanacijo z državne strani, tako kot je bilo že od leta 1803. Zdraviliška komisija je zahtevala tudi raziskavo vseh transakcij od leta 1990, ki so pripeljale zdravilišče v današnji, kritični položaj, še zlasti sporne transakcije v zvezi s prodajo hotela Donat, kjer je prišlo do prekinitve plačevanja mesečne najemnine s strani Zdravilišča SKB banki, s tem pa do izgube predkupne pravice nakupa hotela. To še posebej zato, ker (po Dadasovih poročilih) prinaša hotel Donat dvesto tisoč mark mesečnega dobička.
Predstavnikov sklada ni bilo
Občinski svetniki, ki so se sestali na izredni seji le dan pozneje, tega vmes niso imeli možnost obravnavati. Med izredno sejo jih je motilo predvsem to, ker se je ni udeležil nihče izmed povabljenih predstavnikov sklada za razvoj. Večino je najbolj motila predpraznična, hitra prodaja Rogaških vrelcev, vitalnega dela zdravilišča, ki je prešlo v last Kolinske. Župan Kidrič je opozoril, da so zato povabili med svetnike tudi predstavnike sklada, Vlada Dimovskega, Žarka Tataloviča in Nijaza Smajiča, nihče od njih pa se pred svetniki ni pojavil. Pripravljeni pa so bili na osebni po govor z županom, s katerim se je pogovarjal Tatalovič ter mu med drugim dejal, da je za poplačilo obveznosti potrebna tudi prodaja Rogaških vrelcev. Pri pogovorih s kupcem Rogaških vrelcev, s Kolinsko, je sodeloval tudi Nijaz Smajič, prvotno ceno 6 milijonov pa so uspeli povišati na več kot 10 milijonov tolarjev. S povzetkom njunega pogovora je župan seznanil tudi svetnike ter druge prisotne, med njimi več bivših vodilnih delavcev zdravilišča ter zbrane občane.
Razrešen, ker se ni strinjal
Pred svetom je govoril tudi donedavni direktor Zdravilišča, Franci Križan, ki so ga, ker se s prodajo Rogaških vrelcev po uspešni prisilni poravnavi ni strinjal, v skladu takoj razrešili. Kot je spomnil, je postal z novim letom 1995 prvič član ožjega zdraviliškega vodstva, aprila direktor najbolj kritičnega Gostinstva, julija pa so ga imenovali za direktorja krovne družbe, Holdinga, za sanatorja. Prav takrat so bila nasprotja med nadzornim svetom in upravo ZHT ter Holdingom in skladom za razvoj na vrhuncu, zato je bil potreben natančnejši vpogled, kontrola dogajanja, trdi Križan. Zato so pripravili sanacijski program, ki je vključeval celoto, s tem pa je sklad program podprl tudi pisno. V takratnem položaju so še predvidevali prodajo Rogaških vrelcev. Po trimesečnih pripravah ter uspeli prisilni poravnavi, pa so decembra pripravili spremenjeni program sanacije, z enotno družbo. Bilo je decembra lani, ko se je Uroš Korže poslavljal z mesta direktorja sklada, skladov predsednik upravnega odbora, Vlado Dimovski pa je med pogovorom potrdil, da prodaja Rogaških vrelcev ni smiselna, za kar se je po pri silni poravnavi zavzemal že Križan. Znano je, da je tik pred koncem leta kljub vsemu prišlo do prodaje Rogaških vrelcev. S Smajičem se Križan glede te prodaje namreč ni strinjal, zato so ga kot direktorja takoj razrešili. Tako Franci Križan, ki trdi, da o sedanji prodaji vrelcev do zadnjega ni bil obveščen, niti ni ničesar vedel. Član komisije za prodajo Rogaških vrelcev pa je bil po Križanovih besedah njihov direktor Božo Kolar. Križan je na seji predlagal revidiranje postopka prodaje Rogaških vrelcev.
Vrelci prodani dobremu kupcu
Božo Kolar, ki ostaja na funkciji direktorja Rogaških vrelcev, pa je svetnike opozoril na dejstvo, da so vrelci prodani in to dobremu kupcu. V času odkar dela tu, je polnilnica izjemno napredovala, zaposluje 118 ljudi, če prav so zadnja leta izgubili približno polovico tržišča. Povedal je, da so obstajali načrti o prodaji Donata ter Rogaških vrelcev že pred prihodom Igorja Trilerja, za nakup so se zanimali tudi Nemci in Italijani, Triler pa se ni strinjal. Po Kolarjevih besedah naj bi Trilerja pripeljal v Rogaško Slatino Florjan Zorin, Triler pa naj bi odšel, ker v tukajšnjih razmerah ni bilo mogoče voditi. Bivšemu direktorju Križanu je očital, da so ga zadolžili, naj išče kupca Rogaških vrelcev, Zorin pa naj bi mu še dejal, da si ne prizadeva dovolj. Pred svetniki so tudi prali umazano perilo, saj je Kolar dejal, da je nezadovoljen zaradi tesnih družinskih povezav v zdravilišču, ki da postaja družinsko podjetje, nekateri pa imajo tudi svoja zasebna podjetja. Križan pa naj bi bil po Kolarjevih ugotovitvah o decembrski prodaji Rogaških vrelcev obveščen. »Gnojnica, ki so jo očitno zasmradili drugi, se je neupravičeno začela zlivati name,« je odgovarjal. Kako vnaprej? Kolar se je Skladu zahvalil za strpno iskanje kupca, saj se za Rogaško Slatino odpira novo obdobje. Po Kolarjevih pojasnilih se je spet oglasil Križan ter ga vprašal, ali ni bil član komisije za prodajo Rogaških vrelcev ter zakaj ni podprl tretjega, zadnjega sanacijskega programa.
Povabljenega državnega sekretarja za turizem Petra Vesenjaka iz ministrstva za gospodarske dejavnosti ni bilo, prišel pa je Marko Podrekar, državni podsekretar iz omenjenega ministrstva. Ministrstvo, pod vodstvom dr. Tajnikarja, se je že konec leta 1994 vključilo v prizadevanja v Rogaški Slatini, začeto pot pa so po prehodu v lastništvo sklada prekinili. Sklad je legitimni lastnik podjetja ter lahko sprejema odločitve po svoji vesti, je opozoril državni podsekretar. Prav tako je dejal, da bo v Rogaški Slatini več lastnikov, pri čemer je pomembno, da bo vse skupaj tudi delovalo, zato je pomemben njihov čimprejšnji dogovor. Govorila je tudi Dunja Piškur, državna sekretarka iz ministrstva za zdravstvo, ki je povedala, da prvič sliši za probleme zdravilišča, veliko pa je povedala o zdraviliškem zdravljenju nasploh ter približevanju zvezi.
Na izredni seji so s posebnim zanimanjem prisluhnili temu, kar je povedal direktor Kolinske Lojze Deželak, kupec Rogaških vrelcev. Kolinsko je predstavil kot uspešno podjetje, ki je po absolutnem dobičku v državi na 16. mestu kljub temu, da so z vojno izgubili 60 odstotkov trga, ki pa so ga že nadomestili. Sicer pa podjetju, kot je dejal, očitajo vse mogoče, od tega, da je za njim skrita srbska mafija ali koncern Nestle in podobno. Resnica je, da so Rogaški vrelci za Kolinsko nov izziv, je povedal Deželak. Podobno kot v Rogaški Slatini so v črnomaljski kupili uspešni Belsad, zadružnega vlečnega konja. Kupili so tudi kisamo Talis, sicer pa ima Kolinska podjetja po vzhodni in zahodni Evropi ter štiri v republikah bivše Jugoslavije. Za nakup Rogaških vrelcev jih je vleklo prav ime »Rogaška«, sicer pa, kot je za Deželakom povedala Milena Štular iz Kolinskinega marketinga, malokdo ve, da so tudi Knorrovi, Koloysovi in drugi izdelki prav iz Kolinske. Po Deželakovih načrtih bi v drugem in tretjem letu Rogaški vrelci poslovali brez dobička, tretje bi bilo pokrito, nato pa si obetajo dobičke. Veliko denarja potrebujejo za marketing, s svojimi številnimi potniki bodo izdelke prodajali boljše, upa. Sicer pa je, kot je znano, Kolinska kupila pravico do črpanja vode, po morebitnih pravnih spremembah pa bi se odločila za osvojitev koncesije. Po pogodbi morajo obdržati 118 zaposlenih, Deželak pa sprememb ne izključuje. Tako predstavnika Kolinske, ki svetnikov nista povsem prepričala.
Kaj se je zgodilo z »zdravo perspektivo«?
Med peturno izredno sejo so se na govorniškem odru vrstili še drugi. Kaj vse so povedali? Milan Zagoda, predsednik skupščine mestne krajevne skupnosti, je poudaril, da je delniška družba iz leta 1991 pomenila po Price Waterhousovi oceni zdravo perspektivo, nato pa je prišlo do vojne. Nekdanji dolgoletni direktor, Lojze Libnik, je prepričan, da po meni prodaja vrelcev razbijanje zdravilišča kot celote, je na zadnje dogajanje opozoril z osebnim pismom predsednika vlade, dr. Jane za Drnovška, o tokratni izredni seji pa je menil, da je veliko prepozna. Darko Bizjak, ki je vodil zdravilišče v prelomnih letih je dejal, da je bilo takrat najboljše v državi, nato pa je prišlo do vojne, ko so morali pokrivati svoje obveznosti, četudi so bili na tleh. Zaveda se, da letijo nanj posamezne puščice, da naj bi bil glavni krivec sedanjega položaja, kar pa odločno zavrača. Meni, da je Rogaška Slatina celota, ki je po delih ni mogoče prodajati, ko je opazil, da celota razpada, pa je odšel.
Še slabše bo
Dr. Lavrič, občinski svetnik, ki je zaposlen v zdravilišču, je menil, da prodaja Rogaških vrelcev ni najhujše. Če bosta prodana še hotel Sava ter zdraviliška Terapija, ostanejo zdravilišču vnaprej le starinski hoteli ter dolgovi. Na govorniškem odru so se pojavljali različni svetniki, pa tudi različna mnenja in predlogi – od tistih, da naj bi zaključke izredne seje sprejeli kdaj drugič, do tega, da na koncu seje ne vedo več kaj bi sploh sprejeli. Piko na i je dodal Miran Krklec, predsednik sveta mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina, ki je na kratko napovedal, da bosta po vsej verjetnosti še letos poslopji terapije in hotela Sava v zasebni lasti. Nato so svetniki sprejeli v uvodu omenjena zaključka.
Brane Jeranko, foto: Edi Masnec, Novi tednik, 11. 1. 1996
