S tem naslovom je bil na današnji dan pred 37 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V knjižnicah na Šmarskem je, verjetno tako kot drugod, poleti čutiti oslabljeni bralni ritem. To pa ne velja za določene naslove knjig, ki zaradi iskanosti terjajo celo drugačen režim izposoje, in za delavce knjižnic, saj bodo kmalu spet »zatečnarili« izpitno zamujeni študentje, prvi šolarji in dijaki. Mnoge težave pri odpiranju novih in obnovljenih prostorov, nameščanju sodobne računalniške opreme in nove metode poslovanja pa knjižničarjem napovedujejo živahno, delovno jesen.
Kot pravi Jože Čakš, vodja občinske matične knjižnice v Šmarju, je obisk v glavnem precej upadel v osrednji knjižnici v Šmarju in v Rogaški Slatini, v podružnicah v Lesičnem. Kozjem, Podčetrtku in Bistrici ob Sotli pa nekoliko manj in je izposoja bolj ali manj podobna tisti med letom. Oslabljena četa bralcev najraje sega po lahkotnejši literaturi, po leposlovju, beletristiki in nekaterih revijah. Kakor lani Kmeclova Slovenska postna premišljevanja tudi letos na listi želja izstopa ena knjiga. Tokrat so to Kavčičevi spomini, kar morda preseneča, glede na to, da delo ni ravno mogoče uvrstiti v lahkotnejšo zvrst, zanimanje pa je lahko tudi razumljivo, če se spomnimo letošnjega burnega političnega poletja v Sloveniji. V knjižnici pa zanimanju težko sledijo, saj so zaradi pomanjkanja denarja lahko kupili le dva izvoda. Zato pa so nekoliko spremenili režim izposoje in tako je to knjigo mogoče dobiti le za en teden, po drugi strani pa so za nekatere zelo prilagodljivi in si jih je mogoče izposoditi tudi za dva meseca. V Rogaški Slatini so zelo vneti obiskovalci knjižnic turisti, ki so letos imeli na voljo dovolj knjig v nemškem, italijanskem in srbohrvaškem jeziku.
Knjižna jesen pa bo poleg običajnega povečanega obiska bralcev v znamenju pridobitev in težav. V Rogaški Slatini dograjujejo nekaj novih kvadratnih metrov knjižničnih prostorov, nameravajo pa namestiti tudi novo opremo. Pri tem pa se zatika saj se že zbrana sredstva zaradi prepovedi vlaganja v negospodarske investicije ne smejo uporabiti. Tako jim denar (na vezani vlogi) stoji, upajo pa, da se bo ta zakonodaja kmalu spremenila. Jeseni pa bo znova zaživela še ena podružnica, v Rogatcu. Obnovljena knjižnica bo po štirih letih spet sprejela bralce in jim na 65 kvadratnih metrih enkrat tedensko nudila 3500 naslovov na novo obdelanih knjig.
Sodobnejše zahteve poslovanja naj bi v šmarsko osrednjo knjižnico prinesle tudi računalniško opremo, ki naj bila do leta 1990 v vseh slovenskih matičnih knjižnicah. Tudi ne gre brez denarnih težav, Atarijeve računalnike so zdavnaj naročili, proizvajalec pa jih še ni dobavil, vse večje tečajne razlike pa jim bodo nekoliko navile ceno. Knjižnic naj bi tako postala tudi formacijski center, saj bi postopoma omogočila lažji pregled nad celotnim knjižničnimi delom – kakšnih 40.000 naslovov, s priključitvijo na centralno knjižnično mrežo pa bralcu hitreje nudili pregled domala vsem knjižnim gradivom v Sloveniji, učinkovito vodili statistiko ugotavljali zanimanja bralcev po stroki in uredili že dolgo načrtovano domoznansko zbirko.
Občinski matični knjižnici Šmarje imajo velike težave pri nabavi knjig. Letos je zelo upadla, saj lahko kupijo le po en izvod za knjižnici v Šmarju in v Rogaški Slatini, ostale podružnice pa letos praktično niso dobile novih knjig. Za nabavo predvidenih 3200 novih naslovov imajo na voljo 20 milijonov dinarjev, potrebovali bi jih kakšnih 60, obenem pa je treba upoštevati velike podražitve knjig. Če ne bo dodatnega, valoriziranega denarja in denarja od republiške kulturne skupnosti, ki je namenjen manj razvitim občinam, načrta ne bodo izpolnili.
Robert Gorjanc, Novi tednik, 1. 9. 1988
*cena časopisa: 700 dinarjev
