V preteklih dneh je svet dobil novega papeža: Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV. Kardinal Prevost zagotovo ni bil med tistimi v ospredju, bil pa je zelo poznan tistim, ki so v zadnjem času bližje delovali z njim v Cerkvi. Je Američan, sin migrantov: njegov oče je francoskih in italijanskih korenin, njegova mama pa ima španske korenine.
Rodil se je in deloval v Chicagu, ko je končal študij pa je stopil v red avguštincev ter kot misijonar deloval v Peruju. Tam je nekaj časa deloval kot škof, pred nekaj leti pa ga je papež Frančišek poklical v rim, da bi bil odgovoren za dikasterij oziroma »oddelek« za škofe. Tako je večina škofov z njim seznanjena. Ni pa bil sedanji papež Leon XIV. poznan drugim duhovnikom.
Po prvih vtisih po izvolitvi novega papeža smo povprašali duhovnike iz Kozjanskega in Obsotelja. Svoje misli je z nami delil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž.
Skupno jim je, da so veseli hitre izvolitve novega papeža. Predvsem pa jim je bil všeč njegov prvi pozdrav Mir z vami vsemi, ki je po njihovih besedah poveden: napoveduje namreč, da smo dobili papeža, ki bo prinašal mir na zemlji, ki bo graditelj mostov.
Damjan Ratajc, župnik v župniji Šmarje pri Jelšah: »Pričakujem, da bo prinašalec miru in Kristusa.«
»V svojem uvodnem govoru je začel z besedami Mir z vami. Torej, da prinaša mir. Pričakujem, da bo prinašalec miru in Kristusa. Verjetno bo šel v smer, ki jo je začel papež Frančišek.
Ko je pristopil na balkon, je bilo čutiti, da ima strahospoštovanje in čut odgovornosti, malo mu je šlo na jok. To pomeni, da se zaveda svoje odgovornosti. Glede na njegove zadolžitve v zadnjih letih je tudi že okusil nekaj vatikanskega duha. Mislim pa, da bo prinesel eno svežino.«
Damjan Kejžar, župnik v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami: »Dobili smo papeža pastirja in papeža misijonarja.«
»Novi papež mi je zelo vešč. Najbolj sem si zapomnil to, da ko je gledal ljudi na trgu sv. Petra, mu je šlo na jok. To pomeni, da je čustven, človeški. To je bil moj prvi vtis. Papež Frančišek je bil bolj revolucionaren, je spreminjal običaje. Novi papež pa bo človek tradicije. V Cerkvi je več struj, zaradi česar bi lahko rekli, da je Cerkev do neke mere razklana. Vendar pa je papež tisti povezovalni člen. Mislim, da bo to temu papežu dobro uspevalo, ker je zelo na liniji papeža Frančiška: pri srcu so mu ubogi in begunci zaradi izkušnje misijonarstva v Peruju, po drugi strani pa se je na balkonu pojavil s štolo, kar pomeni, da bo imel čut za tradicijo, zaradi česar mu bo uspelo povezati ljudi znotraj Cerkve.
Dobili smo papeža pastirja in papeža misijonarja, in to je tisto, kar se mi zdi, da Cerkev dandanes najbolj potrebuje. Tako kot je govoril papež Frančišek, smo vsi vzljubljeni od Boga in to pomeni, da je za vse mesto v Cerkvi.«
Jože Vehovar, župnik v Rogaški Slatini: »Pokazal je, da je treba stvari postaviti na svoje mesto in jih poimenovati s pravimi besedami, kar se mi zdi pomembno.«
»Vedel sem, da vodi dikasterij za škofe. Sem pa spremljal, kako je nastopil, in moram povedati, da mi je zelo všeč. Mislim, da se je zgodila idealna rešitev, ki se je zgodila zdaj po smrti papeža Frančiška. Ima kot duhovnik izkušnjo dela z najbolj skromnimi in revnimi skupinami v Peruju. Zaradi tega je tako občutljiv za migrante in revne ljudi. Pozneje je napredoval in so ga povabili v Rim, da je vodil dikasterij za škofe. Gotovo bo nadaljeval s to politiko odprtih vrat Cerkve za vse, s posebno pozornostjo za revne.
Pričakujem od njega, da bo odprt, da bo imel veliko uho in bo poslušal o vseh težavah, ki se dogajajo po svetu. Tudi v Cerkvi je treba marsikaj spremeniti. Torej pričakujem širino duha in srca.
Verjetno ne bo tako zgovoren, kot je bil Frančišek, bo verjetno bolj zadržan, ampak pomembno je, da bo imel izbrane in tehtne besede takrat, ko je to potrebno. To sem videl že v komunikaciji z ameriškim podpredsednikom, ki sta ga imela preko omrežja X. Sicer na kratko, ampak je pokazal, da je treba stvari postaviti na svoje mesto in jih poimenovati s pravimi besedami, kar se mi zdi pomembno.«
Mitja Markovič, župnik v Šentjurju: »To, kar sem videl v teh dneh, je uresničitev tega, kar si predstavljam od voditelja Cerkve.«
»Papež Frančišek mi je bil zelo pri srcu in tudi njegov stil mi je bil blizu. Zato sem bil zelo žalosten, ko se je od nas poslovil. V vmesnem času pa smo res bili s srcem kot občestvo povezani v molitvi in pošiljali močno molitveno podporo v Vatikan, da bi Sveti Duh modro izbral. In pride sodelavka tik pred mašo v cerkev in sporoči, da imamo novega papeža. Mašo smo sicer darovali, brez da bi pogledali v telefon, kdo je novi papež, smo pa potem po končani maši šli pogledat.
Veseli smo, da je bila to hitra odločitev. To pomeni, da so bili kardinali res odprti za delovanje Duha. Ko sem izvedel za ime, moja prva reakcija je bila ta, da je to malo nenavadno, malo starinsko ime, druga asociacija pa je bila seveda na predhodnika, Leona XIII., ki je za Cerkev naredil veliko stvar z odprtostjo Cerkve družbenim vprašanjem. Pa tudi odprtje Cerkve za svet in za gradnjo mostov. To je velika povezava in dediščina, na katero se sedanji papež Leon XIV. naslanja.
Navdušen sem bil nad papežem Frančiškom, ker je postavil papeštvo na realna trdna tla med ljudi. Mislim, da današnji čas ni čas funkcij in nazivov. To je tudi papež Leon XIV. v nekem intervjuju povedal, ko je bil v svoji prejšnji funkciji, je govoril škofom, kako mora biti škof človek služenja, in ne princ s krono. Čutim s tem, kar smo v teh dneh videli in slišali v njegovih prvih nagovorih.«
Maksimilijan Matjaž, celjski škof: »Upam, da ga bomo lahko pozdravili med nami.«
»Zelo sem bil vesel, ko sem slišal za to novico. Presenečen prvič, da je do izvolitev prišlo tako hitro, po drugi strani pa potrjen v tem zaupanju, prepričanju, da vendarle molitve in trenutki v Cerkvi vodi nekdo drug in ne samo človeška preračunljivost in politika.
Sam sem ga uspel srečati oktobra 2023 in spet znova oktobra 2024, kjer je sodeloval kot eden izmed 260 udeležencev sinode o sinodalnosti Cerkve. Že takrat je dal vtis modrega, premišljenega in skromnega človeka. Človeka, ki ima izkušnjo Cerkve, ki je blizu ljudem, ki ima znanje, tako teološko kot drugače. Je globok intelektualec, matematiko je študiral in tudi tuji jeziki so mu domači.
Zelo si želim, da bi ta proces prenove Cerkve, ki se je začel s papežem Frančiškom, Cerkve kot občestva, družine, misijonarske skupnosti Jezusovih učencev, da se bo ta pot nadaljevala. Da bomo prenovili strukture, ki včasih postajajo obremenjujoče. Zdi se, da bo nov papež te korake v to smer, v pot, ki jih je začel papež Frančišek, tudi sam nadaljeval. Kar nekaj takšnih potez, ki jih je v prvem nastopu naredil, je, da se je predstavil kot vernik, ki pa hoče biti brat, škof in pastir svoji Cerkvi, ki živi z njo skupaj. To je tudi terminologija sinodalne Cerkve, da je pastir res del te Cerkve.
Imam tudi veliko upanja in zaupanje vanj kot član slovenske Cerkve, ker pozna našo Cerkev. Smo se že srečali uradno z njim kot kardinalom, odgovornim za dikasterij za škofe. Pozna situacijo v Sloveniji in upam, sem prepričan, da ga bomo lahko pozdravili med nami. Želim si, da bi njegov misijonarski ogenj gorečnosti lahko izkusili tudi v slovenski Cerkvi.«
