Mercator je brez dvoma velika firma, predsednik njegove uprave pa dovolj markantna osebnost, da je privabil v občinsko sejno dvorano poleg peščice šentjurskih poslovnežev tudi kopico novinarjev. Pričakovali smo zlasti vroče informacije glede Mercatorjevega »prepucavanja« s hrvaškim Agrokorjem, a nam je Žiga Debeljak le povedal, da ne bo nič povedal.
Je Debeljak prišel v Šentjur s kakšnim namenom, ali je bilo njegovo poslanstvo le v tem, da je verificiral razvojna prizadevanja svojega znanca župna Diacija, nam je ostalo prikrito. V sejni dvorani je rutinsko odpredaval znana Mercatorjeva (in splošna trgovska) poslovna načela in na prijazen način spretno odgovoril na nekaj vprašanj iz dvorane. Direktorju Meje Roman Gregornu, ki ga je zanimala možnost plasmaja proizvodov preko Mercatorja na tuje trge, je povedal, da Mercatorjevi posli temeljijo na lokalnih dobaviteljih, torej v Slovenji na slovenskih, na Hrvaškem seveda na hrvaških, torej naj večjega kšefta z jajci ne pričakuje, ampak v Mercatorju bodo še naprej vedno podpirali domačo ponudbo itd … Direktorici RAK Andreji Smole je svetoval horizontalno povezovanje malih ponudnikov, radovednost Viljema Kolarja.(Vilkograd) glede Agrokorja je potešil z odgovorom, da je to vprašanje za Mercatorjeve lastnike, Darka Mavriča (MD 777) je podučil, kje naj začne, če bi res rad Mercatorju dobavljal svoja senčila, meni pa je gostobesedno zagotovil, da Mercator pač ni med tistimi, ki bi s pretiranimi maržami zidal cene, saj je njegova profitna marža (za katero ga sploh nisem spraševal) le enoodstotna in je na ta račun iz žepov kupcev potegnil le skromnih 30 milijonov evrov. Če še dodamo njegovo pojasnilo Diaciju, da nas naša kriza v nasprotju z nemško še kar naprej drži za vrat zato, ker je k nam prišla z enoletnim zamikom in bo z enoletnim zamikom več ali manj sama od sebe tudi odšla, je bila to pravzaprav vsa modrost, s katero nas je Debeljak očaral. Je že res, kot je povedal Diaci, da je Mercator zanimiv potencialni partner za mnoge šentjurske dobavitelje, toda niti približno nismo izvedeli, ali v Šentjurju več proda ali kupi. Po mojem več proda. In kaj je potem Debeljak sploh iskal v Šentjurju, ki ima v trgovinski dejavnosti zaposlenih kar 751 oseb, to je 15,2 % vseh zaposlenih in je torej nekaj več kot vsak sedmi zaposleni Šentjurčan trgovec? Da se ambiciozni Žiga slučajno ne podaja v politiko?
Upam, da sta se po malici župan Diaci in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Zdenko Horvat, ki sta se sicer zelo potrudila s svojima uvodnima ekspozejema, uspešno ubranila pred kakšnim novim Mercatorjevim supermarketom.
FK / Šentjurske novice, 30. 3. 2011
v: R.A.
