Z včerajšnjim datumom je izšla januarska številka lokalnega časopisa Šentjurske novice, kar samo po sebi ni nič posebnega, vendar nova števila prinaša pomembno novost, saj je za njeno urednikovanje poskrbel Jure Godler, ki bo s svojim podjetjem MediaStar poslej odgovoren tudi za finančno poslovanje revije za akutalna lokalna vprašanja.
Pri, trenutno, mesečniku še vedno ostaja dotedanji urednik Franc Kovač. Več o novostih v spodnjem uvodniku oz. videposnetku, preberete pa lahko tudi, kako je bilo na rednem letnem srečanju sodelavcev omenjenega časopisa. S ŠN bo tudi v prihodnje sodeloval naš portal.
t/f/v: bR
Prvi uvodnik
Vedno je enkrat nekaj prvič, prvič padeš s kolesa, prva ljubezen, prvo strto srce ali napišeš prvi uvodnik. Ko čez leta gledaš nazaj, ugotoviš, da so ti te prve stvari ostale vedno v spominu, pa čeprav niti v lepem niti grdem. Po večini pa takšne, da bi jih najraje pozabil, pa jih ne moreš.
Novo leto je tudi zame in za Šentjurske novice prineslo velike spremembe. Po 17-letih se je naš časopis znašel ponovno na začetku. Šele ko vzameš v roke druge lokalne izdelke, ugotoviš, da so Šentjurske novice unikum lokalnega časopisja. Medij, ki je zgled tudi kakšnemu dnevnemu časopisju odličnim finančnim in novinarskim zaledjem in z ogromno naklado. Ne moremo konkurirati z dnevnim časopisjem, tudi ne s tedenskim, vsaj po aktualnostih informacij ne. Naša smer je začrtana drugače. Članki so in bodo ostali na visoki ravni, analitični in podprti z mnenji pisca. Obvezno bomo hvalili dobre stvari in grajali slabe, pa če je to tistim, ki so se znašli v primežu medija, všeč ali ne. Še vedno se bomo trudili dobiti nepristranski pogled na dogajanje, gledali našim politikom pod prste in na ugotovljene nepravilnosti opozarjali javnost in pravosodne inštitucije. Seveda pa se zavedam, da bomo stopili pri teh dejanjih marsikomu na žulj in slej ko prej se bomo tudi sami znašli na zatožni klopi. Takrat bomo zagovarjali svoj prav z vsemi atributi.
Čeprav so ŠN že utečen medij, prepoznaven v svojem okolju, je po drugi strani težko nadaljevati delo, ki ga je s svojim vplivom in znanjem zapustil dosedanji urednik. Nekoč mi je Anita Koleša dejala: Šentjurske novice so Kovač. Kako naj se častno spoprimem s tem velikim imenom, se sprašujem? Kako upravljati časopis, ki ga je nekdo v dveh desetletjih ukrojil po svoji meri, da pri tem ne začneš delati slabše ali nasploh drugače ter izgubljati zvestih bralcev? Odgovor je jasen. Franc Kovač še vedno ostaja del ŠN. Analiza šentjurske politike bo še vedno v njegovih rokah. Razbremenil se bo predvsem pri iskanju oglaševalcev in finančne stabilnosti medija, ne bo več klicaril neplačnikov, vlagal
opominov za neporavnane račune. Ne bo se mu več potrebno jeziti na članke, ki prihajajo z zamudo, odslej bo to njegovo breme na mojih ramenih.
Zato verjamem, da bodo njegovi prispevki še bolje dodelani, kot so že bili. Tudi Bogdan in Luka, oba pomembna tvorca besedil in člankov, še vedno ostajata, prav tako ostali občasni sodelavci. Ekipa se bo samo še dopolnila, dodali bomo svež veter v jadra. Zato tistim, ki se bojite sprememb, je vaš strah zaman. Ne bomo se spremenili, vsaj v stilu pisanja in podajanja informacij ne. Je pa prva opazna sprememba že pred vami. Šentjurske novice so v barvah. Barvne slike bodo zagotovo dvignile nivo časopisa, in se skupaj s kritičnim peresom postavile, daleč pred konkurenco. To pa je bil naš cilj že od samega začetka.
Konec meseca februarja boste naročniki dobili po pošti položnice za polletno naročnino Šentjurskih novic. Položnice bo izstavilo podjetje MediaStar d.o.o., pod okriljem katerega bo od zdaj naprej izhajal časopis. Veselilo bi nas, če nam boste zaupali in dali možnost tudi v prihodnje.
Jure Godler / Šentjurske novice, 26. 1. 2010
Konec nekega obdobja
Tudi letos je urednik Novic povabil sedanje in nekaj nekdanjih sodelavcev na redno letno srečanje, ki se je po lanskoletnem izletu v gostišče Kajzler letos znova zgodilo v Žonti. Povabilo je bilo klasično, v smislu, da gre za običajen dogodek, toda na mestu dogajanja smo bili priča nečemu drugemu. Med vrsticami je bilo čutiti, da tokrat ne gre za ustaljeno prijetno druženje, temveč je bilo vzdušje v znamenju urednikovega odhoda. Franc Kovač je sicer že pred nekaj številkami Novic javno napovedal svoj odhod z mesta glavnega urednika, toda ker je podobne pomisleke javno gojil že slabih deset let, pravzaprav nihče ni resno verjel, da tokrat misli resno. Nekako so Novice v svojem debelem poldrugem desetletju delovanja postale bolj Kovačeve novice kot Šentjurske in sicer do te mere, da se je zdelo, da bodo živele in propadle skupaj z njim. Kar je seveda res, saj je pod vsaj polovico člankov v vsaki številki podpisan FK. Čeprav je bilo na teh srečanjih ponavadi vedno čutiti dozo optimizma, pa je le-ta vela praviloma iz sodelavcev in ne iz urednika, ki je ponavadi govoril o vse manjši prodaji in vedno bolj rdečih številkah. Toda ta skala je kljub vsakoletnim črnim napovedim glede prihodnosti Novic vsako leto znova vztrajala, zato je dejstvo, da se tokrat res dokončno umika, popolnoma potlačilo letošnji optimizem sodelavcev. Nedvomno je bilo zaradi tega v nedeljo, 9. 1. 2011, vzdušje spoštljivo resno ob spoznanju, da se v Šentjurju končuje eno … no, za nekatere lepo, za druge pa recimo vsaj zanimivo obdobje.
Ob običajnem urednikovem »zasliševanju« prisotnih, kaj menijo o Novicah v preteklem letu, kaj bi predlagali za prihodnost, kako delovati in kaj spremeniti, smo ponavadi vsi malce nelagodno mencali in v odgovor vsako leto namleli toliko enakih puhlic, da je urednik nekje globoko v sebi nedvomno zavijal z očmi, čeprav je to v lepi maniri dobre vzgoje vedno diplomatsko prikril. Nenavadno, toda letošnji izostanek takšnega zasliševanja ni sprožil valove olajšanja, temveč občutek otožnosti. Nekako tako, kot vam gre glasno srebanje juhe vašega partnerja vse življenje tako na živce, da bi mu najraje zavili vrat, potem pa, ko ga nenadoma ni več, pričnete to srebanje nenadoma hudo pogrešati.
Urednik zato letos po uvodnem nagovoru sprva ni nameraval narediti kroga zaslišanja, ampak je odprl debato, naj prisotni spregovorimo o celotni zgodovini Novic in svoji vlogi v njej. Ko je za sekundo nastala mučna tišina in je pisca tega članka oblila groza, da po vseh teh letih in trudu ne bo nihče imel ničesar za povedati, kar bi bilo že tragično, je urednik najbrž v podobnem spoznanju hitro reagiral in kljub temu sprožil »zasliševanje,« zaradi česar je odleglo vsaj meni.
V članku ne bomo citirali vsakega posameznika, temveč bomo zgolj povzeli skupne misli, ki so bile dokaj pogoste pri vseh prisotnih. Najbolj pogosta je bila ta, da je večina sodelavcev svoje prve novinarske izkušnje, ali recimo vsaj izkušnje pisanja za medije, prejela ravno v Šentjurskih novicah. Tovrstno sodelovanje je pozitivno vplivalo na vse mlade pisce, pridobljene izkušnje pa so se kasneje v življenju izkazale za zelo dragocene, čeprav je nekatere potem zaneslo v druge vode, a drugi so ravno zaradi njih danes novinarji pri drugih, večjih časopisih in radio postajah. Kovač je v času svojega urednikovanja privabil veliko mladine in jim dal priložnost za takšno ustvarjalno dejavnost, ki je imela dejanski vpliv na širšo in daljno okolico, kar je v oblikovanju mladega človeka zelo pomembno, saj ne goji danes že preveč razpasene pasivnosti mladih, ki se angažirano, a žal rušilno in popolnoma impotentno razpočijo le še na kakšnih demonstracijah, kjer vse razbijejo. Pisanje za Šentjurske novice je to pišočo mladino lepo uvedlo v disciplino dela (kar ustvarjanje nedvomno je), hkrati pa jim dalo tisto dragoceno spoznanje, da imajo njihovi članki, kakršnikoli so pač so že bili, tudi vpliv na ožjo družbo.
To sicer ni bil prvotni namen časopisa, a skoraj vsi udeleženci srečanja so podali to misel, s čimer se je urednik bolj težko sprijaznil, saj na tovrstno dobrodelno dejavnost ni pomišljal, ko je začel z Novicami. Še več, v svoji zelo znani maniri ni hotel slišati pohval, temveč predvsem utemeljeno
»šimfanje« svojega dela in lika, zato je kmalu rekel, da ima občutek, kot bi bil že na parah.
Razloge za svoj odhod je urednik sicer podal že v prejšnjih številkah, toda na hitro jih ponovimo: vedno večji občutek, da njegovo delo nima učinka in posledično spoznanje, da sveta ni mogoče spremeniti na bolje, je kronalo še bližnje srečanje z resno boleznijo, zaradi česar je prevetril svoje življenjske prioritete in tako ugotovil, da bo treba notranjo izpolnitev poiskati kje druge. A brez skrbi, Kovač ne bi bil Kovač, če bi svoje (nekoč morda prekritično) pero popolnoma odložil. Fant bo pisal še naprej, morda toliko kot doslej, tako da se nam za odlične analize lokalne politike, iskrive, premišljene in ostre komentarje družbe in zbiranja političnih spominov ni bati. No, morda le nekaterim, he he.
Morda se tudi tale članek bere kot žalostinka, a ni mišljen tako. Popolnoma naravno je, da en konec pomeni tudi nov začetek in tudi ta primer ni izjema. Urednikovanje bo prevzel Jure Godler, ki je že napovedal nekaj sprememb. Prva novost je ta, da bodo Novice zdaj v celoti v barvah in se bodo tako končno znebile videza črnobelega »partizanskega« dizajna, tiskala pa jih bo tudi nova tiskarna, zato bo morda tehnična kakovost prvih nekaj številk »novih« Novic malce nihala, dokler se sodelovanje z novo tiskarno ne bo počasi uteklo. Se že zahvaljujemo za vaše razumevanje.
Skratka, eno obdobje se je končalo, pričelo se je novo, zato novemu uredniku na njegovi novi poti želimo vse najboljše, in da bi Novice vztrajale vsaj še toliko let, kot do sedaj. Ne glede na to, kakšen sloves imajo, se najbrž vsi strinjamo, da bi brez njih Šentjur bil veliko bolj osiromašeno in dolgočasno mesto.
mf / Šentjurske novice, 26. 1. 2010
*Na mali fotografiji novi in stari urednik Šentjurskih novic; na večji fotografiji udeleženci srečanja sodelavcev istega medija
