Sebastjan Jaklič je 38-letni magister znanosti za področje državnih in evropskih študij. Že od mladosti stanuje v Šentjurju. Svoj prosti čas zapolnjuje s kolesarjenjem, pohodništvom in pozimi smučanjem. V občinskem svetu Občine Šentjur je svetnik že deveto leto.
G. Jaklič, v občinskem svetu Občine Šentjur ste že tretji mandat. Lahko potegnete kakšno primerjavo med županom mag. Štefanom Tislom in županom mag. Markom Diacijem?
Delanje primerjav je zelo nehvaležno opravilo. Še posebej, ker je mandat prejšnjega župana bližnja preteklost, novi pa je funkcijo šele dobro prevzel in bi bila primerjava nekorektna in predvsem preuranjena.
Zagotovo lahko rečem, da sta bila dva mandata prejšnjega župana zaznamovana z nekaterimi vidnimi napredki v razvoju Šentjurja, kot tudi precej »zanimivimi« zapleti in preobrati v šentjurski politiki. Sam menim, da bi morale biti vse izvoljive funkcije v državi omejene na dva mandata, kjer imajo možnost kandidati pokazati, kaj znajo, potem pa dati priložnost še drugim.
Prav je, da volivci sodijo o delu župana sami na volitvah in svojo voljo izrazijo s podporo tistemu, za katerega menijo, da bo to funkcijo najbolje opravljal v prid svojih občank in občanov.
Vsekakor pa bo zanimivo opazovati novega župana pri opravljanju njegove funkcije, saj gre za največjega kritika dela prejšnjega župana. Naš novi župan je po mojem mnenju precej drugačna politična osebnost, kot smo je bili v Šentjurju vajeni do sedaj. Seveda pa mu moramo dati priložnost in čas bo pokazal trdnost njegovih predvolilnih obljub. Takrat pa bo tudi priložnost za primerjavo uspešnosti županov in priložnost za morebitne nove obraze.
Znižanje komunalnega prispevka takoj po nastopu mandata župana Diacija je povzročilo tako negativne kot pozitivne odzive. Negativne pri občanih, ki so pred kratkim vplačali komunalni prispevek še po starem obračunu, in pozitivne pri tistih, ki so počakali na spremembo. Je znižanje komunalnega prispevka v takšni meri občinska razprodaja?
Sam sem bil precej naklonjen znižanju komunalnega prispevka, saj je bil le-ta v primerjavi s sosednjimi občinami precej visok in je po mojem mnenju že zaviral razvoj Šentjurja, predvsem v smislu vabljenja novih investitorjev. Bil je mogoče smiseln v času konjunkture, ko so se investitorji lažje odločali za nove investicije, sedaj je postal cokla razvoja.
Visok komunalni prispevek na prvi pogled izgleda zelo mamljiv za polnjenje že tako prazne občinske blagajne, dolgoročno pa le-ta negativno vpliva predvsem na potencialne investitorje, ki bi lahko v občini poskrbeli za večjo število delovnih mest. Pri znižanju komunalnega prispevka pa je potrebno omeniti še pozitivne učinke za mlade družine, ki si bodo sedaj lažje zagotovile investicije v Šentjurju in ne bodo razmišljale o selitvi izven občine Šentjur.
V prejšnjem mandatu ste bili predsednik Odbora za mladinsko problematiko, ki je s sprejemom statuta ukinjen oz. združen v Odboru za šport, kulturo in mladinsko politiko. Bo tako manj strokovni odbor lahko podal kakšne konkretne rešitve, kot ste jih pripravili takrat vi?
Združitev teh odborov se mi zdi nepremišljeno slaba in nerazumljiva poteza župana, predvsem, ker je bil v prejšnjem mandatu on tisti, ki je predlagal razdružitev. Menim, da smo v prejšnjem mandatu v Odboru za dejavnosti mladih zelo dobro zastavili delo predvsem s sprejetjem Programa mladinskega dela, v katerem smo najprej zastavili aktivnosti za vzpostavitev ustreznega podpornega okolja za delo mladih, v nadaljevanju pa smo z aktivnostmi želeli spodbuditi sodelovanje in aktivno udeležbo mladih v sferah lokalnega življenja ter povezati akterje na področju mladinskega dela in mladinske politike. Program je bil zastavljen za obdobje 2008-2010 in je vseboval mnogo posamičnih programov iz vseh področij mladinskih dejavnosti, ki so zanimive in privlačne za mladino.
Tak združen odbor z zelo različno tematiko bo imel precej težav pri svojem delu, saj bodo v njem sedeli precej raznoliki predstavniki posameznih interesnih skupin, ki bodo težko uskladili svoje želje in potrebe. Vsekakor bi moralo biti vsaj delo z mladimi zaokroženo v posebnem odboru, če bi želeli ustrezno nadaljevati in razvijati mladinske programe tudi v prihodnosti. Upoštevati je potrebno, da gre za zelo občutljivo populacijo, ki potrebuje ogromno pozornosti in subtilen pristop k aktivnostim za njihov razvoj.
V vašem programu sem zasledil cilj ureditve parkirnih mest v Šentjurju. V nekaterih delih mesta je ta problematika že precej pereča.
Res je, ne samo pereča, ampak tudi nevzdržna. O tem se v občinskem svetu pogovarjamo že kar nekaj časa, saj imamo v Šentjurju vsaj tri področja, kjer je ureditev parkirišč nujna. Ta so okoli zdravstvenega doma, v Kvedrovi ulici in na Cesti Miloša Zidanška. Tu je potrebno izpostaviti še, da ima občina kar nekaj težav s pridobivanjem soglasij predvsem v okolici blokov, kjer so lastniki funkcionalnih zemljišč številni stanovalci. Pri pripravi proračuna za obdobje 2011-2014 smo na mojo zahtevo v njem uspeli zagotoviti sredstva za ureditev te problematike, začenši z letošnjim letom, ko se bodo pripravili idejni projekti za rešitev te zadeve.
V Šentjurju še vedno čakamo podžupana. Zakaj omahuje župan z imenovanjem podžupana? Je to nestrankarska politika, mogoče ne vidi koga dovolj sposobnega, ki bi ga primerno razbremenil, ali ker ne želi skuhati revolta med neuradno županovo koalicijo?
Prave razloge za to pozna le župan. Verjetno pa gre za skupek raznih interesov in političnega kupčkanja, kot je to v navadi v šentjurski politiki, medtem ko tudi ne izključujem namigov iz vaše zadnje trditve. Glede na velikost občine in številne aktivnosti, ki se izvajajo na nivoju župana, je podžupan skoraj nujen, seveda pa mora biti takšen, da bo dejansko pripomogel k boljšemu delu na občini. Strinjam se, da mora podžupan biti poleg politične funkcije, ki jo opravlja, tudi operativno sposoben. Vsa druga politična imenovanja kot posledica strankarskih kupčij in preveliko število podžupanov je samo zapravljanje časa in denarja ter plod politične kuhinje. Iz LDS smo županu dali svoj konkreten predlog, glede na to, da imamo znanje in izkušnje, kar bi lahko veliko doprineslo v skupno dobrobit. Nekaj na to temo se bo verjetno kmalu dogajalo, saj so v predlogu proračuna predvidena tudi sredstva za to funkcijo. Seveda pa je odločitev o tem odvisna od župana.
Volilni rezultat Liberalne demokracije je v 2 mandatih iz 8 občinskih svetnikov padel na 3. Kje so po vašem vzroki tega?
Dosežen rezultat v Šentjurju je bil kar precej nad povprečjem rezultata, ki ga je dosegla stranka na nivoju države. Tako smo talec slabega rejtinga stranke na tem nivoju. V kolikor bi izhajali le iz dela in aktivnosti naše stranke v občinskem svetu ter posledično njenega doprinosa za naše občanke in občane ter razvoj občine, bi dosegli bistveno boljši izid. Če pri tem samo spomnim na največje projekte, kot so umeščanje navezovalne ceste Dramlje- Šentjur v prostor, vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, uspešno realizacijo izgradnje občinskih cest in drugo, vidimo, da smo v našem okolju res dobro delali. Vendar stvari se spreminjajo in v vsesplošnem političnem kaosu med levico in desnico se LDS-u kot tretji alternativi kaže nova svetla perspektiva, ki nas bo tudi na lokalnem nivoju spet ojačala.
V bližnji prihodnosti se bodo v Liberalni demokraciji Slovenije odvijale tako lokalne volitve za občinski odbor Šentjur, kjer bo za predsednika ponovno kandidiral Jože Artnak, kot tudi kongres, kjer bo nov mandat iskala Katarina Kresal. Kaj mislite o obeh? So v LDS-u potrebne spremembe ali ne?
Da, v LDS so definitivno potrebne spremembe. Še posebej, ko govorimo o stranki na državnem nivoju. Katarina Kresal je zagotovo ena najboljših ministric te vlade, ki svoje delo opravlja profesionalno in dobro. Stigmatiziranje njenega imena ter povezovanje z nekaterimi interesnimi skupinami in aferami pa je problem, ki ga stranka ne zna uspešno rešiti in prepričati javnega mnenja z delom in programom stranke. Zaradi tega ne verjamem, da lahko predsednica kratkoročno povzdigne stranko iz političnega dna, v katerem je pristala. Za to bo potreben ne samo nov obraz, ampak tudi nekdo, ki bo presekal trenutno politiko in jo zastavil, kot smo je bili vajeni pod taktirko dr. Janeza Drnovška. Vsekakor je trenutno stanje na levici priložnost za LDS, še posebej, ker so v državi potrebni liberalni pogledi na reševanje problemov in strokovnost ter inovativnost pri ukrepih za izhod iz krize. V Šentjurju pa so potrebne spremembe predvsem v širjenju in pomlajevanju članstva in večje prisotnosti na terenu. Vodenje stranke pa je po mojem mnenju dobro. Zakaj bi menjali konje, ki dobro vlečejo?
V nedeljo, 5. junija, gremo Slovenci ponovno na volišča in glasovali bomo o referendumih o pokojninski reformi, o arhivih ter o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Podpirate nove predloge zakonov vlade ali ne? Zakaj?
Reforme so definitivno potrebne, če hočemo dolgoročno zagotoviti vzdržnost javnih financ. Pri pokojninski reformi pa sem malo razočaran, da vlada ni uspela zagotoviti širšega konsenza med socialnimi partnerji, saj gre za izjemno pomembno reformo, ki bo imela zelo dolgoročne in precejšnje posledice za mnogo ljudi. Glede na pomembnost reforme pa menim, da je vlada tudi premalo naredila na področju informiranja javnosti, ki bo na koncu odločila o usodi te reforme.
Gospodarska kriza v Sloveniji se iz meseca v mesec poglablja, medtem ko sta Francija in Nemčija krizo že uradno končali. Kdaj se bo končala kriza tudi v Sloveniji, kdo bi moral oz. ne zna ukrepati?
O skorajšnjem koncu krize v Sloveniji težko govorimo, saj se tako rekoč dnevno srečujemo s slabimi novicami na področju gospodarstva. Skoraj vse niti, ki bi lahko Slovenijo potegnile iz krize, imajo v rokah na eni strani vlada, na drugi pa poslanci, ki zastopajo interese nas, državljanov.
Pri delu enih in drugih pa lahko opazimo, da očitno ne živijo v Sloveniji, saj se precej svojega časa ukvarjajo z nekaterimi povsem nepomembnimi zadevami, kot da imamo časa na pretek. Če mene vprašate, so politiki na eni in drugi strani že preveč obremenjeni z zgodovino in bi jih bilo smiselno zamenjati s povsem novimi (smeh). Seveda se zavedam, da to ni možno, pa vendar bi se vrnil na misel od prej, da bi bila dva mandata za funkcionarje dovolj.
Glede na velikost države in število prebivalcev bi morala vlada korenito zmanjšati število ministrstev in učinkovito reorganizirati javno upravo. Menim, da bi ob vseh teh strankarskih nesoglasjih bila še najbolj smiselna tehnična vlada, ki bi vodila državo brez sebičnih interesov nekaterih strankarskih veljakov. Vsekakor bi bilo v razmerah, v kakršnih smo, potrebno združiti moči in pogledati preko ozkih strankarskih interesov ter zagotoviti pogoje za hiter izhod iz krize.
Jure Godler / Šentjurske novice, 25. 5. 2011