S tem naslovom je bil na današnji dan pred 15 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Na Brecljevem nad Šmarjem so prikazali mlačev po starem – Med mlatiči s cepci skorajšnji 99-letnik
»Pri mlačvi sem začel sodelovati takoj po osnovni šoli. Najprej doma, pozneje skupaj z več fanti še po drugih kmetijah,« se spominja nekdanjih mlačev Karol Herič iz Ješovca pri Šmarju pri Jelšah. Herič, ki bo oktobra star 99 let, je v soboto nastopil na prikazu mlačve na star način na Brecljevem. Prikazoval je naporno mlačev s cepci.
V vasi Brecljevo, ki je v gričevnatem svetu najbližje okolice Šmarja pri Jelšah, si precej prizadevajo za obujanje starih običajev. Tam deluje znana Kulturna skupina Brecljevo, »društvo za obujanje in ohranjanje starih običajev in organiziranje kulturnih prireditev«, ki prikazuje kmečka opravila, kot so na primer ličkanje koruze, pozimi »furež« (koline), pred tem jeseni puhanje perja, imenovano tudi »čehanje«. Nekdanjo kmečko posteljnino so sestavljali predvsem slama, »kožuhinka« (ostanek ličkanja koruze) ter vzglavnik iz kurjega ali drugega perja. Na Brecljevem imajo celo slikarsko kolonijo.
Od cepcev do elektrike
V soboto je bilo vse v znamenju mlačve s cepci ter z mlatilnico. Najprej seveda najstarejše, s cepci, kjer se skoraj 99-letnemu Karolu Heriču leta niso skoraj nič poznala. Pravijo, da mu zdravje zelo dobro služi, da nima posebnih težav, še najmanj s spominom. »Delal sem vse od otroških let,« se spominja. »Včasih smo mlatili s poda na pod po dva tedna skupaj, z izjemo nedelje,« se je mlatič Herič spominjal desetletij nazaj. »Danes vse naredi kombajn,« je povedal s kar nekaj nostalgije. Dobre volje seveda ni manjkalo, saj je po dveh dneh dela pri kakšni hiši sledil likof« in to pozno v noč. Z dobro hrano, pijačo ter s plesanjem, saj je bilo po vaseh nekoč veliko mladine.
Udeleženci prireditve na Brecljevem so mlačev po starem spremljali z velikim zanimanjem. Starejši so se spominjali, kako je bilo nekoč, mlajši so o nekdanjem kmečkem opravilu pred tem bolj malo ali celo nič slišali. »Mlačev je bila za kmeta nekoč velik praznik, ko so se veselili žita, kruha. Bila je pogoj za preživetje,« je med drugim spomnil povezovalec prireditve Slavko Javorič v pristnem šmarskem narečju, kot se za takšno prireditev spodobi. Bilo je drugače kot danes, ko žito, če ga doma ni, pripeljejo z Madžarske. Pri velikih kmetih je mlačev lahko trajala kar ves teden.
Na Brecljevem so v soboto prikazali še »včijanje«, ločevanje žita in plev od slame, ter delo z »vejanco«, s katero so zrnje ločili še od plev. Prikazali so celo škopanje, izdelovanje škopov za pokrivanje slamnatih streh. Vse to ne zgolj zaradi opozarjanja na dediščino naših prednikov, ampak tudi zaradi druženja v času, ko so si ljudje s televizorjem in računalnikom samozadostni.
Brane Jeranko, foto: GrupA, Novi tednik, 13. 8. 2010
