S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Srednjeveški grad Podsreda je obiskovalce spet povabil pod svojo streho, kajti so te dni končali tista obnovitvena dela, ki so začasno prekinila obiske sicer že lani odprtega grajske ga kompleksa.
Obnova še ni povsem končana in vodstvo spominskega parka Trebče ter strokovnjake spomeniškovarstvene službe čaka še mnogo dela. Toda veliko so že postorili in danes lahko obiskovalci občudujejo romanski grad, kakršnega v tako ohranjeni obliki ni mogoče videti nikjer drugje v Sloveniji. Posebna dragocenost so zlasti romanske bifore – dvodelna okna, izredno redka v naših grajskih objektih. Toda očak nad Podsredo se ne ponaša samo z romanskimi arhitekturnimi elementi, ampak so med obnovitvenimi deli naleteli tudi na vrsto značilnosti drugih umetnostnih obdobij.
Steklarji Dekorja iz Kozjega so v gradu že montirali talilne peči. Ob njih je priročna brusilnica, pa tudi trgovina z ličnimi izdelki spretnih kozjanskih steklarjev. Postavili so tudi stalno steklarsko razstavo, ki prikazu je steklarstvo in glažutarstvo od Donačke gore do Bohorja ter najnovejše dosežke mladih steklarjev iz Kozjega. Po besedah direktorja spominskega parka Trebče Francija Zidarja želijo prav tu oblikovati osrednji slovenski steklarski center z muzejem.
Obiskovalci si lahko ogledajo tudi srednjeveško kuhinjo, ječa pa še ni pripravljena za ogled. Ko bodo dela končali, bo grad nudil obiskovalcem podobo življenja, kakršno se je včasih odvijalo za debelimi zidovi in ga danes ne moremo videti na nobenem drugem gradu pri nas, ker preprosto nimajo več ustrezne opreme ah pa je le ta iz poznejših zgodovinskih obdobij. Strokovno sodelovanje s pobratenim bavarskim gradom Wolfsegg pri Regensburgu pa bo teklo še naprej.
Obnovljen podsredški grad ni pomemben le kot ohranjen srednjeveški spomenik, dragocen je tudi kot znamenje uspeha določene metodologije dela spomeniškovarstvene službe in vodstva spominskega parka Trebče, hkrati pa je tudi rezultat nove razvojne filozofije grajskega dvorišča šmarske občine. Ta je skleni la izkoriščati naravne danosti za novo kakovost življenja ter kulturno in na ravno dediščino vnovčiti pri turistični ponudbi, kar lahko pomeni dober zaslužek.
Drago Medved, Novi tednik, 17. 5. 1990
